TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V nobenem od teh prispevkov ni šlo za iznašanje stvari iz zasebnega življenja tožnika, kot to zatrjuje v reviziji, saj so se javnosti posredovane informacije o tožniku nanašale le na njegovo izobrazbo in poklicno pot - vselej v povezavi s tožnikom kot nosilcem javnih funkcij in s tem za javnost zanimivo osebo, o kateri ima pravico dobiti z javnim udejstvovanjem take osebe povezano informacijo (39. člen Ustave Republike Slovenije).

V spornih prispevkih zapisane trditve so v tistem delu, v katerem predstavljajo trditve o dogodkih, torej o dejstvih (ne pa izražanje mnenj), lahko v objektivnem pogledu (ne pa v epistemološkem, spoznavnem oziroma subjektivnem) resnične ali neresnične. Ne eno ne drugo pa ne presega praga še dopustnega načina izražanja novinarjevega mnenja ob obravnavanju zadev javnega pomena, ki je v primerih, ko je kritiki izpostavljen funkcionar, višji kot v zadevah zasebnega pomena.

Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi sicer imelo za posledico odškodninsko odgovornost - vendar samo zase le za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika. Na tem mestu velja pojasniti, da z neresničnimi trditvami ni mogoče prizadeti časti posameznika, to je njegovega osebnega občutka lastne vrednosti, saj trditve, katerih neresničnosti se nujno in predvsem sam zaveda, prav zaradi tega zavedanja ne morejo omajati njegovega zaupanja vase, njegovega notranjega dostojanstva, intimnega občutka vrednosti in prepričanja v svojo pozitivno osebno naravnanost.

Prizadeti bi utegnile kvečjemu njegov ugled, to je dobro ime, ki ga ima v družbi.

Neresnične trditve, ki ne posegajo v osebnostne pravice in ki ne povzročajo premoženjske škode, pa niso odškodninsko sankcionirane.