TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z opredelitvijo odvetniških storitev v pogodbi kot „storitev pravnika družbe“, ob pavšalno dogovorjenem mesečnem plačilu, vrsta in obseg storitev nista določena v zadostni meri. Pomanjkljiva je tudi opredelitev storitev v računih, ki se zgolj sklicujejo na pogodbo. Taka pa je tudi naknadno predložena specifikacija računov, iz katere ni razvidno obdobje, v katerem so bile odvetniške storitve opravljene, vrsta posamezne storitve ter za kateri subjekt holdinga je bila opravljena. Davčni organ je zato navedene listine pravilno opredelil kot neverodostojne in stroškov, ki jih je na tej podlagi tožnik prikazal v davčni bilanci, upravičeno priznal.

Prav tako tožniku utemeljeno niso bili priznani odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik v zvezi s krediti, najetimi za odkup lastnega poslovnega deleža ter za nakup poslovnih deležev v drugih družbah. Tožnik sicer ugovarja, da je nakup teh poslovnih deležev posledica dejavnosti holdingov, ki jo opravlja, pomeni pa tudi neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in s tem za ustvarjanje prihodkov. Sklicuje se tudi na določbe 3. in 4. odstavka 32. člena ZDDPO, katerih namen pa je zgolj preprečiti dvojno obdavčenje istega prihodka. Tudi po presoji sodišča najema kredita za poplačilo vrednosti poslovnega deleža družbenika, ki izstopa iz družbe, ni mogoče šteti kot vrste pridobivanja finančnih sredstev za opravljanje dejavnosti tožnika. Obresti in negativne tečajne razlike iz naslova kredita, ki ni bil najet za namen opravljanja dejavnosti zavezanca, po določbah 11. in 12. člena ZDDPO ne predstavljajo davčno priznanih odhodkov. Že davčni organ je tudi pravilno navedel, da je tožnik knjižil prihodke od naložbe, ki jih je financiral z najetimi krediti, po kapitalski metodi in jih nato v davčnem obračunu izvzel od prihodkov.

Tožnik ni navedel nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo z dokazovanjem z izvedencem mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Glede na posebno naravo listin, ki so relevantne za dokazovanje v davčnem postopku, se davčno priznani odhodki dokazujejo z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sestavljenimi na način in z vsebino, kot jo določa SRS 21.