Navodilo o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč...

582. Navodilo o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu

Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 15/77) in v zvezi z drugim in tretjih odstavkom 22. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74), ter 13. členom zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13/74), izdaja republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve in predsednikom Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo

N A V O D I L O
o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu

S tem navodilom se določa način in postopek prijavljanja ter raziskovanja nesreč pri delu in naloge organov, ki raziskujejo nesreče pri delu.

1. PRIJAVLJANJE NESREČ PRI DELU

1.1.

Organizacija združenega dela in nosilec samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: nosilec nalog varstva pri delu) mora takoj obvestiti pristojni organ inšpekcije dela o vsaki smrtni nesreči, kolektivni nesreči, hujši nesreči pri delu in o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje delavcev pri delu. O vsaki smrtni ali hujši nesreči morajo nemudoma obvestiti tudi najbližjo postajo milice oziroma njen oddelek.

1.2.

Prijava o nesreči pri delu mora biti podana po telefonu ali na kakšen drug primeren način in mora vsebovati podatke o osebi, ki se je ponesrečila, o dnevu, času, kraju, vrsti poškodbe in domnevnem vzroku nesreče pri delu.

2. OPREDELJEVANJE NESREČ PRI DELU

2.1.

Glede na težino in posledico poškodbe je nesreča pri delu lahko smrtna, kolektivna ali hujša (v nadaljnjem besedilu: nesreča pri delu).

2.2.

Za smrtno nesrečo pri delu gre, če so poškodbe delavca, ki jih je dobil pri opravljanju dela ali delovnih nalog tako hude, da je nastopila smrt takoj ali pozneje, pa je podana vzročna zveza med poškodbo in smrtjo.

2.3.

Za kolektivno nesrečo pri delu gre, kadar se pri opravljanju dela ali delovnih nalog poškodujeta najmanj dva delavca.

2.4.

Za hujšo nesrečo pri delu gre, če se je delavec pri opravljanju svojega dela ali delovne naloge tako hudo telesno poškodoval ali mu je nastala tako huda škoda na zdravju:

-

da je zaradi tega v nevarnosti njegovo življenje;

-

da je uničen ali za trajno oslabljen kakšen organ ali del telesa ponesrečenega delavca;

-

da je podana nevarnost, da bo ponesrečeni delavec nezmožen za svoje delo ali kakšno drugo delo ali zaradi poškodbe postal iznakažen.

Za poškodbe iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

-

težka poškodba centralnega ali perifernega živčnega sistema;

-

pretres možganov;

-

izguba ali trajna okvara vida;

-

poškodba hrbtenice;

-

poškodbe notranjih organov, prsnega koša ali trebuha;

-

notranja krvavitev;

-

prelom medenice, spodnjih in zgornjih okončin, ki lahko zapuščajo trajne posledice;