TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obsojenega S.Č. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obsojenec na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i

obtožbe, ker je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega s prikrivnajem dejanskih okoliščin v zmotno in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja nekaj storil s tem, da je dne 23.7.1999 v P. sklenil s K.G. posojilno pogodbo za znesek 5,000.000,00 SIT z obvezo povrniti dolg do 1.10.1999, pri tem pa ji zamolčal, da je brez sredstev in prezadolžen in tega namena že ob sklenitvi pogodbe ni imel, niti ji zneska zaradi nezmožnosti plačila ni zmogel vrniti ter ji z izjemo kasneje vrnjenih 4.000,00 SIT v fazi poravnavanja denarja vse doslej ni vrnil, s čimer jo je oškodoval za najmanj 1,000.000,00 SIT, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Oškodovanka G.K. se s premoženjskim zahtevkom napoti na pravdo.

Opis kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ mora poleg časa in kraja storitve obsegati še: storilčev namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, izvršitveno dejanje, to je navedbo okoliščin, s katerimi je opisano storilčevo spravljanje oziroma puščanje v zmoti druge osebe ter prepovedano posledico, to je opis aktivnega ali pasivnega ravnanja oškodovanca v škodo lastnega ali tujega premoženja, pri čemer je nastanek škode, ki se odraža v zmanjšanju oškodovančevega ali tujega premoženja ali oškodovanju drugih premoženjskih pravic in ki je posledica storilčevega goljufivega ravnanja, konstitutivni znak tega kaznivega dejanja.

Ker oškodovanka s sklenitvijo posojilne pogodbe v škodo svojega premoženja v smislu njegovega zmanjšanja ni storila ničesar (s pogodbo je zgolj privolila v podaljšanje roka izpolnitve obstoječe terjatve, škoda v ugotovljeni višini pa je na njenem premoženju nastala že pred tem, ko je obsojencu plačala kupnino za stanovanje, ki pa ji ni bilo izročeno), niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije.