Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 95-2865/2024, stran 9119 DATUM OBJAVE: 8.11.2024

RS 95-2865/2024

2865. Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2)
Razglašam Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2024.
Št. 003-02-1/2024-205
Ljubljana, dne 31. oktobra 2024
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI (ZDD-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti, pristojnosti Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica), disciplinsko odgovornost detektivov, pridobitev licence, varnostno preverjanje, mirovanje statusa, prenehanje veljavnosti in odvzem licence, izbris iz evidence, usposabljanje, detektivski izpit, pravice in dolžnosti detektiva, opravljanje detektivske dejavnosti tujih detektivov, pritožbe zoper delo detektivov, nadzor, evidence in druga vprašanja, ki se nanašajo na področje detektivske dejavnosti.

(2)

Ta zakon določa splošna pravila, ki urejajo izvajanje pravice do svobode ustanavljanja ponudnikov storitev in prostega čezmejnega opravljanja storitev v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36).

2. člen

(pojem detektivske dejavnosti)

(1)

Detektivska dejavnost je pridobivanje in obdelava podatkov in informacij ter sporočanje informacij naročniku, kadar se podatki in informacije nanašajo na delovno področje detektiva in se pri tem uporabljajo upravičenja detektiva po tem zakonu, ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.

(2)

Detektivska dejavnost je regulirana gospodarska dejavnost, namenjena naročnikom detektivskih storitev, ki jo Republika Slovenija regulira zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, osebne varnosti in dostojanstva naročnikov, tretjih oseb in oseb, ki neposredno opravljajo detektivsko dejavnost. Regulacijo po tem zakonu vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

3. člen

(opravljanje detektivske dejavnosti)

(1)

Detektivsko dejavnost lahko opravljajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti v skladu s tem zakonom.

(2)

Detektivsko dejavnost opravlja detektiv oziroma detektivka individualno kot svobodni poklic (v nadaljnjem besedilu: detektiv) ali kot samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica, ki na trgu samostojno opravlja detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja (v nadaljnjem besedilu: detektiv podjetnik).

(3)

Detektivsko dejavnost lahko opravlja pravna oseba, ki se ustanovi v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba).

(4)

Detektiv lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri detektivu podjetniku ali v detektivski družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni detektiv).

(5)

Detektiv podjetnik in detektivska družba lahko opravljata detektivsko dejavnost le, če jo registrirata kot glavno dejavnost.

(6)

Detektiv, detektiv podjetnik in detektivska družba morajo biti lastniki ali najemniki poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji. Šteje se, da detektiv izpolnjuje obveznost iz prejšnjega stavka, če ima kot poslovni subjekt registrirano opravljanje detektivske dejavnosti na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja vodenje in vzdrževanje Poslovnega registra Slovenije.

(7)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektiva, veljajo tudi za detektiva podjetnika in zaposlenega detektiva, če s tem zakonom ni določeno drugače.

4. člen

(firma)

(1)

Firma detektiva podjetnika vsebuje ime in priimek detektiva podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s. p.), oznako »detektivska dejavnost« in morebitne dodatne sestavine.

(2)

Firma detektivske družbe mora vsebovati navedbo »detektivska družba«.

5. člen

(vpis v evidenco detektivov in evidenco detektivskih družb)

(1)

Pravico opravljanja detektivske dejavnosti pridobi detektiv z vpisom v evidenco detektivov.

(2)

Pravico opravljanja detektivske dejavnosti pridobi detektivska družba z vpisom v evidenco detektivskih družb.

(3)

Postopek za vpis v evidenco detektivov se začne z vložitvijo predloga fizične osebe, ki namerava opravljati detektivsko dejavnost v eni od oblik iz drugega in četrtega odstavka 3. člena tega zakona. Predlog mora vsebovati naslednje podatke:

1.

ime in priimek za fizično osebo; ime oziroma firmo fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja;

2.

enotno matično številko občana za fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), matično številko fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja;

3.

naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe, sedež in poslovni naslov fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in poslovni naslov podružnice;

4.

kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte fizične osebe oziroma fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja in podružnice;

5.

dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz šestega odstavka 3. člena tega zakona;

6.

naslov in raven pridobljene izobrazbe;

7.

dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo;

8.

pisno izjavo detektiva podjetnika oziroma detektivske družbe, iz katere izhaja, da bo fizična oseba, ki predlaga vpis v evidenco detektivov, opravljala delo v obliki delovnega razmerja pri detektivu podjetniku oziroma detektivski družbi, ki je podala izjavo.

(4)

Postopek za vpis v evidenco detektivskih družb se začne z vložitvijo predloga zakonitega zastopnika pravne osebe, ki namerava opravljati detektivsko dejavnost. Predlog mora vsebovati naslednje podatke:

1.

ime in priimek ter naslov stalnega in začasnega prebivališča vsakega družbenika in poslovodje;

2.

ime oziroma firmo, sedež in poslovni naslov družbe in poslovni naslov podružnice;

3.

kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte pravne osebe in podružnice;

4.

dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz šestega odstavka 3. člena tega zakona;

5.

ime in priimek ter naslov stalnega in začasnega prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje;

6.

izvod družbene pogodbe.

(5)

Zbornica v postopku odločanja o vpisu v evidenco detektivov zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev po tem zakonu za opravljanje detektivske dejavnosti pridobi za predlagatelja iz tretjega odstavka tega člena dokazilo o opravljenem detektivskem izpitu, podatek o datumu in številki izdane licence za detektiva, podatek o državljanstvu in dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti kot glavne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti) za fizično osebo, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja. V skladu z namenom iz prejšnjega stavka pridobi zbornica v postopku odločanja o vpisu v evidenco detektivskih družb dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti tudi za predlagatelja iz četrtega odstavka tega člena.

(6)

Zbornica si preskrbi po uradni dolžnosti podatke iz prejšnjega odstavka iz evidenc, ki jih vodi v skladu s tem zakonom. Enako ravna glede pridobivanja podatkov, ki jih vodi v uradni evidenci državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil so dolžni zahtevane podatke brezplačno posredovati zbornici takoj oziroma najkasneje v 15 dneh, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno.

(7)

Če predlog ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, zbornica najpozneje v petih delovnih dneh od prejema predloga predlagatelja pisno pozove, naj predlog dopolni v določenem roku. Če predlagatelj predloga v določenem roku ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, zbornica predlog zavrže.

(8)

Zbornica opravi vpis v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb najkasneje v 15 dneh od prejema popolnega predloga iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena. O opravljenem vpisu v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb izda zbornica predlagatelju iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena potrdilo praviloma istega dne, ko je predlagatelj vložil predlog za vpis, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljenem vpisu.

(9)

Če zbornica na podlagi vloženega predloga ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za vpis v evidenco detektivov ali evidenco detektivskih družb, predlog zavrne.

6. člen

(uporaba določb zakona o gospodarskih družbah)
Če ta zakon ne določa drugače, se za ustanovitev in poslovanje detektiva podjetnika in detektivske družbe uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.

7. člen

(opravljanje detektivskega pripravništva)

(1)

Pri detektivu in v detektivski družbi se lahko opravlja detektivsko pripravništvo zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)

Detektivsko pripravništvo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Detektivsko pripravništvo traja šest mesecev.

(3)

Detektivski pripravnik se usposablja pod stalnim neposrednim nadzorom detektiva (mentorja). Detektiv pripravnik pod stalnim neposrednim nadzorom detektiva (mentorja) ne sme izvajati upravičenj detektiva po tem zakonu.

(4)

Osebe morajo biti pred opravljanjem detektivskega pripravništva varnostno preverjene v skladu z določbami tega zakona.

8. člen

(zavarovanje odgovornosti)

(1)

Detektiv in detektivska družba morata imeti pred opravljanjem detektivske dejavnosti in ves čas opravljanja detektivske dejavnosti zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku ali tretjim osebam in izvira iz opravljanja detektivske dejavnosti.

(2)

O višini zavarovalne vsote se v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo, za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu dogovorita zavarovalnica in detektiv, ki opravlja detektivsko dejavnost.

(3)

Višina zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 42.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma 84.000 eurov za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu.

(4)

Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena mora kriti odgovornost za ravnanje vseh oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost.

II. DETEKTIVSKA ZBORNICA REPUBLIKE SLOVENIJE

9. člen

(zbornica)

(1)

Zbornica je pravna oseba javnega prava. Detektivi se obvezno združujejo v zbornico.

(2)

Organi zbornice so:

-

skupščina;

-

upravni odbor;

-

predsednik zbornice;

-

nadzorni odbor;

-

častno razsodišče in

-

drugi organi, ki jih določa statut.

(3)

Zbornica sprejme svoj statut, s katerim se v skladu s tem zakonom podrobneje določijo:

1.

sedež zbornice;

2.

naloge zbornice, ki jih zbornica opravlja neposredno in organizacija zbornice;

3.

sestava organov zbornice, temeljne določbe o volitvah oziroma imenovanjih, mandati organov, pravila delovanja organov in njihove naloge;

4.

pravice, obveznosti in odgovornosti članov zbornice;

5.

prenehanje članstva v zbornici;

6.

način zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje zbornice;

7.

način določanja višine članarine;

8.

disciplinska odgovornost detektivov in

9.

naloge, ki jih opravlja zbornica na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

(4)

Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani zbornice.

(5)

Zbornica pred objavo posreduje statut ministrstvu v soglasje.

10. člen

(naloge zbornice)

(1)

Zbornica opravlja naslednje naloge:

1.

sprejema kodeks poklicne etike;

2.

predlaga ministrstvu program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, poklicne standarde in kataloge strokovnih znanj in spretnosti ter način opravljanja detektivskega izpita;

3.

predlaga ministrstvu obrazec detektivske izkaznice;

4.

organizira in izvaja obdobna usposabljanja detektivov;

5.

podeljuje in odvzema licenco za opravljanje detektivske dejavnosti in detektivsko izkaznico;

6.

opravlja naloge po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev;

7.

vodi s tem zakonom predpisane evidence in pridobiva podatke za potrebe njihovega zbiranja oziroma vnosa v evidence;

8.

opravlja strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb;

9.

vodi pritožbene postopke zoper detektive in

10.

opravlja druge naloge, če zakon tako določa.

(2)

Naloge iz 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka opravlja zbornica na podlagi javnega pooblastila.

(3)

Zbornica o opravljanju nalog na podlagi javnega pooblastila pisno poroča ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Ministrstvo vsako leto do 30. junija oblikuje mnenje k poročilu iz prejšnjega stavka.

(4)

Zoper odločbo, ki jo izda zbornica na podlagi javnega pooblastila, imajo stranke v postopku pravico do pritožbe, o kateri na drugi stopnji odloča ministrstvo.

11. člen

(nadzor in odvzem javnega pooblastila)

(1)

Nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, izvaja ministrstvo.

(2)

Naloge nadzorstva nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica opravlja z javnim pooblastilom, izvaja komisija, ki jo izmed javnih uslužbencev zaposlenih na ministrstvu, s sklepom, v katerem se določi obseg nadzora, imenuje minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3)

Komisija ima v okviru nadzora nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica izvaja kot javno pooblastilo, pravico udeleževati se sej organov zbornice, na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev.

(4)

Ministrstvo lahko javno pooblastilo zbornici odvzame, če ta:

1.

nezakonito ali neupravičeno opravi vpis v evidenco detektivov ali evidenco detektivskih družb;

2.

nezakonito ali neupravičeno podeli ali odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti;

3.

v skladu s tem zakonom ne vodi evidenc, ne pridobiva podatkov iz uradnih evidenc za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev po tem zakonu za opravljanje detektivske dejavnosti ali ne vzdržuje evidenc, ki jih mora voditi po tem zakonu;

4.

ne spoštuje rokov in postopkov, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij tujim detektivom za opravljanje reguliranih poklicev;

5.

za vodenje in odločanje v upravnih postopkih in postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij nima za to usposobljene osebe;

6.

v skladu s tem zakonom ne organizira in izvaja obdobnih usposabljanj detektivov;

7.

ne opravlja strokovnega nadzora nad delom detektivov, ali

8.

ne vodi pritožbenih postopkov zoper detektive.

(5)

Če ministrstvo ugotovi nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, zbornico na to opozori in ji določi rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Rok za odpravo nepravilnosti ne sme biti daljši od 15 dni.

(6)

Če zbornica v roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi nepravilnosti, ji ministrstvo javno pooblastilo odvzame z odločbo, zoper katero pritožba ni dovoljena, dovoljen pa je upravni spor. V primeru odvzema javnega pooblastila naloge zbornice iz 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona prevzame ministrstvo. S tem preneha tudi obveznost članstva.

(7)

Zbornica mora v 30 dneh od dokončnosti odločbe o odvzemu javnega pooblastila ministrstvu brezplačno prenesti vso dokumentacijo in evidence v elektronski obliki in na papirju, ki jih ima in vodi v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.

(8)

Za vodenje in odločanje v postopku odvzema javnega pooblastila se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

12. člen

(strokovni nadzor)

(1)

Zbornica na lastno pobudo ali na zahtevo ministrstva izvaja redni in izredni strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb.

(2)

Strokovni nadzor zbornice se uvede z namenom ugotavljanja dejanskega stanja in vseh okoliščin, povezanih z:

-

izpolnjevanjem pogojev iz tega zakona za ohranitev statusa detektiva in detektivske družbe;

-

izpolnjevanjem obveznosti vodenja evidenc detektiva, določenih s tem zakonom;

-

pravočasnim in točnim sporočanjem okoliščin in sprememb okoliščin, ki vplivajo na pravico do opravljanja detektivske dejavnosti;

-

izpolnjevanjem članskih obveznosti detektiva do zbornice.

(3)

Zbornica za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tega zakona za ohranitev statusa detektiva in detektivske družbe lahko pridobiva in obdeluje naslednje podatke o detektivu ali detektivski družbi:

-

podatek o določitvi šifre glavne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti od upravljavca poslovnega registra in

-

podatek o lokaciji poslovnega prostora, ki se uporablja za opravljanje detektivske dejavnosti od upravljavca davčnega registra.

(4)

Minister predpiše način in vsebino izvajanja strokovnega nadzora zbornice.

III. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DETEKTIVOV

13. člen

(vestnost opravljanja detektivske dejavnosti)

(1)

Detektiv mora vestno opravljati detektivsko dejavnost in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njenem opravljanju.

(2)

S statutom zbornice se določijo dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja detektivske dejavnosti.

14. člen

(disciplinska ukrepa)

(1)

V disciplinskih postopkih zoper detektive se lahko izrečeta disciplinska ukrepa:

-

pisni opomin,

-

denarna kazen.

(2)

Disciplinska ukrepa iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredita s statutom zbornice.

15. člen

(disciplinski postopek in disciplinski organi)

(1)

Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda nadzorni odbor zbornice, član zbornice ali posameznik, ki meni, da je detektiv kršil dolžnosti pri opravljanju detektivske dejavnosti.

(2)

Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda minister. Na podlagi pisno vložene zahteve iz prejšnjega stavka se disciplinski postopek mora uvesti.

(3)

V disciplinskem postopku mora detektiv, zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.

(4)

V disciplinskih zadevah zoper detektiva odloča disciplinska komisija prve stopnje. Predsednika in člane disciplinske komisije prve stopnje, ki so detektivi, izvoli skupščina zbornice iz vrst detektivov za čas, ki ga določa statut.

(5)

Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje lahko detektiv v 15 dneh od njene vročitve vloži pritožbo, o kateri odloča disciplinska komisija druge stopnje, ki jo imenuje predsednik zbornice. Za člane disciplinske komisije druge stopnje se imenujejo dva predstavnika zbornice, od katerih je eden podpredsednik zbornice, in predstavnik ministrstva. Predsednik disciplinske komisije druge stopnje je podpredsednik zbornice.

(6)

Kandidate za člane disciplinske komisije druge stopnje ministrstva s sklepom imenuje minister za štiri leta in so lahko znova imenovani.

(7)

Izvedbo disciplinskega postopka in delovanje disciplinskih organov iz tega člena podrobneje uredi zbornica s statutom.

IV. PRIDOBITEV LICENCE, VARNOSTNO PREVERJANJE IN MIROVANJE STATUSA

16. člen

(licenca in detektivska izkaznica)

(1)

Zbornica podeli licenco za opravljanje detektivske dejavnosti posamezniku s certifikatom o licenci. Certifikat o licenci vsebuje podatke o podeljevalcu certifikata, pravni podlagi za podelitev certifikata in podpis pooblaščene osebe podeljevalca certifikata ter o detektivu, ki vsebujejo ime in priimek imetnika licence, naslov stalnega in začasnega prebivališča, številko licence ter kraj in datum izdaje certifikata.

(2)

Ob vpisu v evidenco detektivov izda zbornica detektivu izkaznico, s katero se detektiv predstavlja in izkazuje upravičenost za opravljanje detektivske dejavnosti. Detektivska izkaznica vsebuje podatke o izdajatelju izkaznice, fotografijo detektiva, številko licence, ime in priimek, EMŠO, datum izdaje in podpis pooblaščene osebe izdajatelja izkaznice.

(3)

Obliko in ceno certifikata o licenci in detektivske izkaznice določi minister.

(4)

Detektiv ima med opravljanjem detektivske dejavnosti pri sebi detektivsko izkaznico, ki jo mora pokazati na zahtevo osebe, na katero se nanašajo detektivova upravičenja, policista ali inšpektorja.

17. člen

(postopek za pridobitev licence in izdajo detektivske izkaznice)

(1)

Vloga za pridobitev licence in za izdajo detektivske izkaznice se vloži pri zbornici. K vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence.

(2)

Vloga prosilca mora vsebovati:

1.

ime in priimek;

2.

datum in kraj rojstva;

3.

državljanstvo;

4.

naslov stalnega in začasnega prebivališča;

5.

EMŠO;

6.

kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte;

7.

dokazilo, da ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ali da je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji;

8.

dokazilo o opravljenem detektivskem izpitu;

9.

dokazilo, da v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji ali obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo;

10.

dokazilo o plačilu stroškov za pridobitev certifikata o licenci, detektivske izkaznice;

11.

dokazilo o plačilu predpisane upravne takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse;

12.

ime oziroma firmo, sedež in poslovni naslov pravne osebe ali ime in priimek, EMŠO ter naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe - pooblaščenca oziroma zastopnika, če prosilec želi, da v njegovem imenu ureja vse postopke v zvezi s podelitvijo licence, kot tudi v primeru prekinitve postopka ali umika vloge;

13.

fotografijo;

14.

lastnoročni podpis.

(3)

Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, od katerih zbornica med odločanjem o podelitvi licence in izdaji detektivske izkaznice zbira podatke iz drugega odstavka tega člena, morajo zbornici zahtevane podatke brezplačno posredovati najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve.

18. člen

(pogoji za pridobitev licence)
Prosilec lahko pridobi licenco, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije;

2.

je poslovno sposoben;

3.

ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji;

4.

ima opravljen izpit za detektiva;

5.

je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov;

6.

da zoper njega v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence, izrečen z odločbo o odvzemu licence, ki še traja;

7.

v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji ali obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo.

19. člen

(varnostno preverjanje)

(1)

Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi ministrstvo in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 20. člena tega zakona. Varnostno preverjanje se opravi za:

-

osebo, ki bo opravljala detektivsko pripravništvo;

-

prosilca za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)

Varnostno preverjanje za osebi iz prejšnjega odstavka se opravi z njunim pisnim soglasjem. Za osebo, ki ne da pisnega soglasja za opravo varnostnega preverjanja, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti.

(3)

Varnostno preverjanje mora biti opravljeno:

-

pred začetkom opravljanja detektivskega pripravništva za osebo iz prve alineje prvega odstavka tega člena;

-

pred izdajo licence za opravljanje detektivske dejavnosti za osebo iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

(4)

Varnostno preverjanje se opravi tudi kasneje, če je podan sum obstoja varnostnih zadržkov iz 20. člena tega zakona. Kasnejše varnostno preverjanje se opravi na predlog ministrstva, zbornice, inšpektorata ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), ali policije. Za osebo, ki ne da pisnega soglasja za opravo kasnejšega varnostnega preverjanja, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti.

(5)

Varnostno preverjanje za osebi iz prvega odstavka tega člena se opravi na zahtevo:

-

detektiva ali zakonitega zastopnika detektivske družbe, pri katerem bo oseba opravljala detektivsko pripravništvo, ob izkazanem pisnem soglasju osebe, ki jo je treba varnostno preveriti in

-

zbornice za prosilca za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti, ob izkazanem pisnem soglasju osebe, ki jo je treba varnostno preveriti.

(6)

Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so:

-

podatek o pravnomočni sodni odločbi za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in o pravnomočni odločbi o prekršku prekrškovnega organa oziroma sodišča;

-

podatek o kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in postopku o prekršku.

(7)

Ministrstvo pridobiva podatke od organov, ki so pristojni za vodenje evidenc v zvezi z dejanji iz 20. člena tega zakona.

(8)

Sodišča, prekrškovni in drugi organi so ministrstvu dolžni posredovati podatke o obstoju varnostnih zadržkov.

(9)

Ministrstvo o ugotovitvah varnostnega preverjanja obvesti vlagatelja zahteve za varnostno preverjanje.

(10)

Minister predpiše postopek varnostnega preverjanja.

20. člen

(varnostni zadržki)

(1)

Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerega izhaja:

-

da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti;

-

da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;

-

da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekrški nanašajo na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika in ji je bila zaradi teh prekrškov izrečena globa, ali

-

da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)

Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe je podan, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala detektivsko dejavnost. Pri presoji se na podlagi načela sorazmernosti upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta in višina predpisane sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varstvo človekovih pravic in svoboščin, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih v detektivski dejavnosti opravlja.

(3)

Za osebo, ki že opravlja detektivsko dejavnost, je utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan tudi, če:

-

je proti njej vložen obtožni predlog, na podlagi katerega je razpisana glavna obravnava ali je proti njej vložena pravnomočna obtožnica, ki je bila vložena brez preiskave ali je zoper njo pravnomočno uvedena preiskava, in sicer v vseh primerih za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil v povezavi z opravljanjem detektivske dejavnosti, ali

-

je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame licenca in ji je bila izrečena globa.

(4)

Varnostno preverjanje se prekine do pravnomočne odločitve:

-

če je proti osebi vložen obtožni predlog, na podlagi katerega je razpisana glavna obravnava ali je proti njej vložena pravnomočna obtožnica, ki je bila vložena brez preiskave, ali je zoper njo pravnomočno uvedena preiskava, in sicer v vseh primerih za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ali

-

če je oseba v postopku zaradi prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekrška po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekrška po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekršek nanaša na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika, in ji je bila zaradi teh prekrškov že izrečena globa.

(5)

Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence oziroma s prenehanjem razlogov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

21. člen

(mirovanje statusa)

(1)

Detektiv lahko v primeru začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov ali izrabe materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta zahteva mirovanje statusa za obdobje, dokler trajajo razlogi za mirovanje statusa.

(2)

Detektiv ne more zahtevati mirovanja statusa iz bolezenskih razlogov za obdobje, krajše od šestih mesecev.

(3)

O mirovanju statusa po tem členu izda zbornica odločbo na podlagi zahteve detektiva, s katero ugotovi izpolnjevanje razlogov za mirovanje statusa.

(4)

Detektiv mora v osmih dneh po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka vrniti detektivsko izkaznico zbornici, ta pa jo deponira.

(5)

Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti v obdobju mirovanja statusa.

(6)

Po izteku razlogov za mirovanje zbornica vrne detektivsko izkaznico na zahtevo njenega imetnika.

(7)

V obdobju mirovanja statusa je detektiv oproščen obveznosti zavarovanja odgovornosti iz 8. člena tega zakona in udeležbe na obdobnem usposabljanju iz 32. člena tega zakona.

V. PRENEHANJE VELJAVNOSTI IN ODVZEM LICENCE TER IZBRIS IZ EVIDENCE

22. člen

(prenehanje veljavnosti licence)
Licenca preneha veljati, če:

-

detektiv pisno izjavi, da ne bo več opravljal detektivske dejavnosti;

-

detektiv umre.

23. člen

(ukrepi zbornice)

(1)

Zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov in tretjih oseb lahko zbornica z odločbo izreče:

-

odvzem licence;

-

pogojni odvzem licence (preizkusna doba);

-

prepoved opravljanja detektivske dejavnosti.

(2)

Zbornica pri presoji ukrepov iz prejšnjega odstavka ugotavlja okoliščine in težo posameznih ravnanj oziroma kršitev, število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je potekel od storitve, ogroženost javnega interesa, nastanek ali verjetnost nastanka škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženja ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti.

(3)

Detektiv, ki mu je izrečen odvzem licence, mora najkasneje v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence o tem obvestiti naročnike, za katere je v času odvzema opravljal detektivsko dejavnost.

24. člen

(odvzem licence)

(1)

Zbornica odvzame licenco detektivu, če: