MKUTL – Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta...

61. Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (MKUTL)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (MKUTL)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (MKUTL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2009.

Št. 003-02-7/2009-15

Ljubljana, dne 23. julija 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE SVETA EVROPE O UKREPANJU PROTI TRGOVINI Z LJUDMI (MKUTL)

1. člen

Ratificira se Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, sklenjena v Varšavi 16. maja 2005.

2. člen

Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

KONVENCIJA SVETA EVROPE O UKREPANJU PROTI TRGOVINI Z LJUDMI

Preambula

Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice konvencije so se

ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost njegovih članic;

ob upoštevanju, da trgovina z ljudmi pomeni kršitev človekovih pravic in napad na človekovo dostojanstvo in integriteto;

ob upoštevanju, da je posledica trgovine z ljudmi lahko suženjstvo žrtev;

ob upoštevanju, da morajo biti spoštovanje pravic žrtev, varstvo žrtev in boj proti trgovini z ljudmi najpomembnejši cilji;

ob upoštevanju, da morajo biti vsi ukrepi ali pobude proti trgovini z ljudmi nediskriminacijski ter upoštevati enakost spolov in pravice otrok;

ob sklicevanju na izjave ministrov za zunanje zadeve držav članic na 112. zasedanju (14.–15. maj 2003) in 114. zasedanju (12.–13. maj 2004) Odbora ministrov, ki pozivajo k večjemu ukrepanju Sveta Evrope proti trgovini z ljudmi;

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1950) in njenih protokolov;

ob upoštevanju naslednjih priporočil Odbora ministrov državam članicam Sveta Evrope: Priporočilo št. R (91) 11 o spolnem izkoriščanju, pornografiji in prostituciji ter trgovini z otroki in mladoletniki; Priporočilo št. R (97) 13 o ustrahovanju prič in pravicah do obrambe, Priporočilo št. R (2000) 11 o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, Priporočilo Rec (2001) 16 o varstvu otrok pred spolnim izkoriščanjem in Priporočilo Rec (2002) 5 o varstvu žensk pred nasiljem;

ob upoštevanju naslednjih priporočil Parlamentarne skupščine Sveta Evrope: Priporočilo 1325 (1997) o trgovini z ženskami in prisilni prostituciji v državah članicah Sveta Evrope, Priporočilo 1450 (2000) o nasilju nad ženskami v Evropi, Priporočilo 1545 (2002) za ozaveščanje o trgovini z ženskami, Priporočilo 1610 (2003) o migracijah, povezanih s trgovino z ženskami in prostitucijo, Priporočilo 1611 (2003) o trgovini z organi v Evropi, Priporočilo 1663 (2004) o suženjstvu v domačem okolju: služabništvo, varuške in naročanje nevest po pošti;

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi, Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku in Direktive Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi, in ki sodelujejo s pristojnimi organi;

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenega Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, zaradi izboljšanja varstva, ki ga zagotavljata, in za razvoj standardov, ki jih vsebujeta;

ob upoštevanju drugih mednarodnopravnih dokumentov, pomembnih za ukrepanje proti trgovini z ljudmi;

ob upoštevanju potrebe, da se pripravi celosten mednarodnopravni dokument, ki obravnava človekove pravice žrtev trgovine z ljudmi in s katerim se ustanavlja poseben mehanizem za spremljanje,

dogovorile:

I. poglavje – Namen, področje uporabe, načelo nediskriminacije in opredelitev pojmov

1. člen

– Namen konvencije

1.

Namen te konvencije je:

a)

preprečevati trgovino z ljudmi in se bojevati proti njej, obenem pa zagotavljati enakost spolov;

b)

varovati človekove pravice žrtev trgovine z ljudmi, oblikovati celovito varstvo in pomoč za žrtve in priče, obenem pa zagotavljati enakost spolov ter zagotoviti učinkovito preiskavo in pregon;

c)

spodbujati mednarodno sodelovanje pri ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

2.

Da bi pogodbenice učinkovito izvajale konvencijo, se z njo vzpostavlja poseben mehanizem za spremljanje.

2. člen

– Področje uporabe

Ta konvencija se uporablja za vse oblike trgovine z ljudmi na nacionalni ali nadnacionalni ravni, povezane z organiziranim kriminalom ali ne.

3. člen

– Načelo nediskriminacije

Pogodbenice z izvajanjem konvencije zagotavljajo predvsem varstvo in spodbujanje pravic žrtev brez zapostavljanja na kakršni koli podlagi, kot so spol, rasa, barva, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali druga osebna okoliščina.

4. člen

– Opredelitev pojmov

V tej konvenciji:

a)

»trgovina z ljudmi« pomeni novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov;

b)

soglasje žrtve trgovine z ljudmi o nameravanem izkoriščanju iz prejšnje točke se ne upošteva, če so bila uporabljena sredstva iz prejšnje točke;

c)

novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje otrok zaradi izkoriščanja se šteje za trgovino z ljudmi, tudi če ne vključuje sredstev iz točke a tega odstavka;

d)

»otrok« pomeni vsako osebo, ki še ni stara osemnajst let;

e)

»žrtev« pomeni vsako fizično osebo, ki je podvržena trgovini z ljudmi, kot določa ta odstavek.

II. poglavje – Preprečevanje, sodelovanje in drugi ukrepi

5. člen

– Preprečevanje trgovine z ljudmi

1.

Pogodbenica sprejme ukrepe za vzpostavitev ali okrepitev nacionalnega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej.

2.

Pogodbenica sprejme in/ali okrepi učinkovite politike in programe za preprečevanje trgovine z ljudmi z raziskavami, obveščanjem, izobraževanjem ter ozaveščanjem, družbenimi in gospodarskimi pobudami ter programi za usposabljanje, zlasti za osebe, ranljive za trgovino z ljudmi, in strokovnjake, vključene v ukrepanje proti trgovini z ljudmi.

3.

Pogodbenica pri razvijanju, izvajanju in ocenjevanju vseh politik in programov iz prejšnjega odstavka spodbuja pristop, ki temelji na človekovih pravicah, vključuje načelo enakosti spolov ter uporablja otroku prilagojen pristop.

4.

Pogodbenica sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da se omogoči, da migracije potekajo zakonito, zlasti tako, da ustrezni organi razširjajo točne informacije o pogojih za zakonit vstop in prebivanje na njenem območju.

5.

Pogodbenica sprejme posebne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti otrok za trgovino z ljudmi, predvsem z ustvarjanjem varnega okolja zanje.

6.

Kadar je primerno, ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, vključujejo nevladne organizacije, druge ustrezne organizacije in druge oblike civilne družbe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem trgovine z ljudmi, varstvom žrtev ali pomočjo zanje.

6. člen

– Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja

Pogodbenica zaradi zmanjšanja povpraševanja, ki spodbuja vse oblike izkoriščanja ljudi, zlasti žensk in otrok, in vodi v trgovino z ljudmi, sprejme ali okrepi zakonodajne, upravne, izobraževalne, družbene, kulturne in druge ukrepe, kot so:

a)

raziskave o najboljših praksah, metodah in strategijah;

b)

ozaveščanje o odgovornosti in pomembni vlogi medijev ter civilne družbe pri prepoznavanju povpraševanja kot enega od pomembnih vzrokov za trgovino z ljudmi;

c)

ciljno usmerjene kampanje obveščanja, ki po potrebi vključujejo organe oblasti in oblikovalce politik;

d)

preventivne ukrepe, vključno z izobraževalnimi programi za dekleta in fante med šolanjem, ki poudarjajo nesprejemljivost zapostavljanja na podlagi spola in pogubne posledice, ki iz nje izhajajo, pomembnost enakosti spolov ter dostojanstva in integritete vsakega človeka.

7. člen

– Ukrepi na meji

1.

Pogodbenice brez poseganja v mednarodne obveznosti v zvezi s prostim pretokom oseb poostrijo mejno kontrolo, ki je potrebna za preprečevanje in odkrivanje trgovine z ljudmi.

2.

Pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ustrezne ukrepe, da prepreči uporabo prevoznih sredstev, ki jih upravljajo komercialni prevozniki, za storitev kaznivih dejanj po tej konvenciji.

3.

Kadar je primerno in brez poseganja v veljavne mednarodne konvencije ti ukrepi vključujejo uvedbo obveznosti za komercialne prevoznike, vključno s prevoznimi podjetji ali lastniki ali upravljavci prevoznih sredstev, da preverijo, ali imajo vsi potniki potne listine za vstop v državo.

4.

Pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sprejme potrebne ukrepe za kaznovanje, če so kršene obveznosti iz prejšnjega odstavka.

5.

Pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, da se zavrne vstop ali prekličejo vizumi oseb, ki so vpletene v kazniva dejanja po tej konvenciji.

6.

Pogodbenice okrepijo sodelovanje med organi mejne kontrole, tako da med drugim vzpostavijo in vzdržujejo neposredne komunikacijske poti.

8. člen

– Varnost in kontrola dokumentov

Pogodbenica sprejme potrebne ukrepe,

a)

da zagotovi, da so potni ali osebni dokumenti, ki jih izdaja, take kakovosti, da jih ni mogoče zlahka zlorabiti in da se ne dajo brez težav ponarediti ali nezakonito spremeniti, razmnožiti ali izdati, in

b)

da zagotovi popolnost in varnost potnih ali osebnih dokumentov, ki jih izda pogodbenica ali kdo drug v njenem imenu, in da prepreči njihovo nezakonito izdelovanje in izdajanje.

9. člen

– Zakonitost in veljavnost dokumentov

Na zaprosilo druge pogodbenice pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom v primernem času preveri zakonitost in veljavnost potnih ali osebnih dokumentov, izdanih ali domnevno izdanih v njenem imenu, za katere obstaja sum, da so bili uporabljeni za trgovino z ljudmi.

III. poglavje – Ukrepi za varstvo in spodbujanje uresničevanja pravic žrtev ob zagotavljanju enakosti spolov

10. člen

– Identifikacija žrtev

1.

Pogodbenica svojim pooblaščenim organom zagotovi osebje, ki je usposobljeno in kvalificirano za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, identificiranje žrtev in pomoč žrtvam, vključno z otroki, in zagotovi, da različni organi sodelujejo med seboj, pa tudi z ustreznimi podpornimi organizacijami, da se žrtve lahko identificirajo v postopku, v katerem se ustrezno upošteva poseben položaj žensk in otrok, ki so žrtve, in jim v ustreznih primerih izda dovoljenje za prebivanje v skladu s pogoji iz 14. člena te konvencije.

2.

Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za identifikacijo žrtev po potrebi v sodelovanju z drugimi pogodbenicami in ustreznimi podpornimi organizacijami. Pogodbenica zagotovi, da se oseba, za katero pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da je bila žrtev trgovine z ljudmi, ne odstrani z njenega območja, dokler pooblaščeni organ ne dokonča postopka identifikacije žrtve kaznivega dejanja, kot ga določa 18. člen te konvencije, in obenem zagotovi, da ta oseba prejme pomoč iz prvega in drugega odstavka 12. člena.

3.

Kadar ni znana starost žrtve in obstajajo razlogi za domnevo, da je žrtev otrok, se obravnava kot otrok, med ugotavljanjem njegove starosti pa zanj veljajo posebni varstveni ukrepi.

4.

Takoj ko je otrok brez spremstva identificiran kot žrtev, pogodbenica:

a)

poskrbi, da otroka zastopa zakoniti skrbnik, organizacija ali organ, ki ravna v korist otroka;

b)

sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev njegove identitete in državljanstva;

c)

si vsestransko prizadeva, da poišče njegovo družino, kadar je to v korist otroka.

11. člen

– Varstvo zasebnega življenja

1.

Pogodbenica varuje zasebno življenje in identiteto žrtev. Njihovi osebni podatki se hranijo in uporabljajo v skladu s pogoji iz Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS, št. 108).

2.

Pogodbenica sprejme ukrepe, da zagotovi, da identiteta ali podatki, ki omogočajo identifikacijo otroka, ki je žrtev trgovine z ljudmi, niso javno objavljeni v medijih ali kako drugače, razen v izjemnih okoliščinah, da se omogoči izsleditev družinskih članov ali kako drugače zagotovita dobro počutje in varstvo otroka.

3.

Pogodbenica v skladu z 10. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jo razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice, preuči sprejetje ukrepov, ki naj medije spodbujajo k varovanju zasebnega življenja in identitete žrtev, tako da sprejmejo notranje predpise ali da jih predpiše zakonodajalec sam ali v sodelovanju z njimi.

12. člen

– Pomoč žrtvam

1.

Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe za pomoč žrtvam pri njihovem telesnem, psihološkem in socialnem okrevanju. Taka pomoč naj vsebuje najmanj:

a)

življenjski standard, ki jim omogoča preživetje, in sicer z ukrepi, kot so: ustrezna in varna namestitev, psihološka in materialna pomoč;

b)

dostop do nujne medicinske pomoči;

c)

prevajalske storitve in tolmačenje, če je potrebno;

d)

svetovanje in informacije, zlasti glede pravic in storitev, ki so jim na voljo, v jeziku, ki ga razumejo;

e)

pomoč, ki zagotavlja, da so njihove pravice in interesi zastopani in upoštevani na ustreznih stopnjah kazenskega postopka proti storilcem;

f)

otrokom zagotovi dostop do izobraževanja.

2.

Pogodbenica ustrezno upošteva varnost in varstvo, ki ju potrebujejo žrtve.

3.

Poleg tega vsaka pogodbenica zagotovi potrebno medicinsko ali drugo pomoč žrtvam, ki zakonito prebivajo na njenem območju in nimajo dovolj sredstev ter tako pomoč potrebujejo.

4.

Pogodbenica sprejme predpise, v skladu s katerimi se žrtvam, ki zakonito prebivajo na njenem območju, dovoli dostop do trga dela, poklicnega usposabljanja in izobraževanja.

5.

Pogodbenica sprejme ukrepe, kadar je primerno in pod pogoji, ki jih določa notranje pravo za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ali drugimi ustreznimi organizacijami ali drugimi oblikami civilne družbe, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam.

6.

Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da pomoč žrtvi ni pogojena z njegovo ali njeno pripravljenostjo, da sodeluje kot priča.

Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (MKUTL)

Časovnica