TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama prve tožeče stranke in tožene stranke se v celoti, pritožbi druge tožeče stranke pa delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- delno spremeni v II. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna drugi tožeči stranki na njen račun plačati 29.045,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2016 dalje do plačila;

- delno razveljavi:

1. v I. točki izreka glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zneska 10.973,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2016 do plačila prvi tožeči stranki,

2. v II. točki izreka glede odločitve, da je tožena stranka dolžna plačati 29.045,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2016 do plačila prvi tožeči stranki,

3. v III. in IV. točki izreka,

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba druge tožeče stranke se v preostalem delu zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu (odločitev v I. točki izreka o zavrnitvi tožbenega zahtevka druge tožeče stranke za plačilo zneska 10.973,56 EUR na njen račun z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2016 dalje do plačila) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Kakršen koli dogovor javne uslužbenke in predsednika sveta prve tožeče stranke o višji osnovni plači od tiste, določene v veljavnih predpisih, v sistemu ZSPJS ni pravno dopusten.

Toženka, ki je bila kot direktorica javnega zavoda po drugem odstavku 31. člena ZZ odgovorna za poslovanje in zakonitost dela zavoda, je z določitvijo višjega plačnega razreda od predpisanega v svoji pogodbi o zaposlitvi nedvomno ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS. Da direktor odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju z navedeno določbo, izhaja tudi iz enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.