TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 96/2014 z dne 3. 4. 2014 in sodba Upravnega sodišča št. I U 1426/2013 z dne 23. 12. 2013 se razveljavita in zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

V primeru, ko je zakonski abstraktni dejanski stan opredeljen z nedoločenimi pravnimi pojmi, stranka pa v tožbi argumentirano izpodbija vsebino, ki mu jo je dal upravni organ, mora sodišče v sodbi sámo vsebinsko opredeliti zgornjo premiso za odločanje. Zgolj posplošeno citiranje zakonske določbe ne zadošča, ker ne omogoča izostritve kriterijev, po kateri se ravna presoja danega primera. Ker Upravno sodišče tega ni storilo, je pritožnike prikrajšalo za obrazloženo sodno odločbo in s tem kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sklicevanje sodišča zgolj na razloge upravne odločbe v primeru, ko ne gre za ponavljanje očitkov in argumentov, ki jih je stranka navajala že med postopkom in jih je argumentirano zavrnil že upravni organ v izpodbijani odločbi, ni sprejemljivo in pomeni kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo pomanjkljivosti v obrazložitvi prvostopenjskega sodišča, temveč je štelo, da se je prvostopenjsko sodišče opredelilo do vseh za odločitev bistvenih navedb, in ker tudi sámo ni opredelilo razlogov za odločitev in ni ustrezno argumentiralo svojih pravnih stališč, je tudi Vrhovno sodišče kršilo 22. člen Ustave.