• PREDPIS
  • VELJAVEN

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 6-320/2017, stran 1025 DATUM OBJAVE: 10.2.2017

VELJAVNOST: od 25.2.2017 / UPORABA: od 25.2.2017

RS 6-320/2017

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 25.2.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 5.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 25.2.2017
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
320. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji
Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) in 10. člena Odloka o ureditvi javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 77/16) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 26. januarja 2017 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javni kanalizaciji

1 SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem pravilnikom se urejajo tehnični normativi, izvedba, uporaba javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav v lasti Mestne občine Nova Gorica, ki jih ima v najemu Javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. (v nadaljevanju: upravljalec).

(2)

Določila tega pravilnika so obvezna za vse udeležence pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, gradnji in rekonstrukciji, komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in tudi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno – posredno vplivajo na javno kanalizacijo, za upravljavca in za uporabnike javne kanalizacije.

(3)

Poleg določil tega pravilnika je obvezno upoštevati tudi:

-

vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,

-

slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde,

-

organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika.

(4)

Za vsa določila, ki jih ta pravilnik ne obravnava oziroma določa, veljajo določila slovenskih standardov SIST EN 1610, ter drugi veljavni predpisi.

(5)

V primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega tehničnega pravilnika, poda izvajalec javne službe na predlog, podan v obliki elaborata s strani projektanta ali izvajalca del, soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev.

1.1 Vsebina pravilnika

2. člen

1

SPLOŠNE DOLOČBE

1.1

Vsebina pravilnika

1.2

Opredelitev pojmov

2

TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO

2.1

Splošno

2.2

Mejne vrednosti emisije snovi in toplote

2.2.1

Vrednotenje emisije snovi in toplote

2.2.2

Količina vode

2.2.3

Sušni odtok

2.2.4

Deževni odtok

2.2.5

Jakosti nalivov

2.2.6

Pretočne hitrosti

2.2.7

Globina in padec

2.2.8

Polnitve in premeri

2.3

Zaščita pred mehanskimi vplivi

2.3.1

Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav

2.4

Dimenzije in materiali kanalov

2.5

Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti

2.5.1

Splošno

2.5.2

Vertikalni odmiki (svetli)

2.5.3

Horizontalni odmiki (svetli)

2.5.4

Nadzemno prečkanje

2.5.5

Podzemno prečkanje vodotokov

2.5.6

Podzemno prečkanje železnice

2.5.7

Podzemno prečkanje cest

2.6

Objekti na kanalizacijskem sistemu

2.6.1

Splošno

2.6.2

Revizijski jaški

2.6.3

Razbremenilniki

2.6.3.1

Namen

2.6.3.2

Dimenzioniranje

2.6.3.3

Deli razbremenilnika

2.6.4

Črpališča

2.6.4.1

Namen

2.6.4.2

Dimenzioniranje

2.6.4.3

Opis črpališča

2.6.4.4

Tlačni vod

2.6.5

Zadrževalni bazeni

2.6.5.1

Namen

2.6.5.2

Dimenzioniranje

2.6.5.3

Deli zadrževalnega bazena

2.6.6

Objekti za izpiranje kanalske mreže (prekucniki)

2.6.6.1

Namen

2.6.6.2

Tehnične zahteve

2.6.7

Peskolovi, lovilci lahkih tekočin in lovilci maščob

2.6.7.1

Peskolovi

2.6.7.2

Lovilci lahkih tekočin

2.6.7.3

Lovilci rastlinskih oziroma živalskih olj in maščob

2.6.8

Meritve količin in parametrov onesnaženja

2.6.8.1

Namen

2.6.8.2

Merilne metode

2.6.8.3

Ureditev merilnega mesta

2.6.9

Elektronske naprave, zajemanje in prenos podatkov

2.6.9.1

Prikazovanje, obdelava in prenos podatkov

2.6.9.2

Tehnične zahteve za postavitev tipskega merilnega mesta za merjenje pretokov ter obremenitve

2.6.10

Čistilne naprave

2.6.10.1

Osnovne zahteve

2.6.10.2

Zahteve za projektiranje

2.6.11

Konstrukcijske zahteve

2.6.11.1

Zahteve za strojne in električne naprave, opremo in inštalacije

2.6.11.2

Nadzorni sistem

2.6.11.3

Male komunalne čistilne naprave (MKČN)

2.6.12

Preizkušanje kanalov

2.6.12.1

Splošno

2.6.12.2

Preizkus tesnosti kanalizacijskih cevovodov in jaškov

2.6.13

Izvedba pregleda kanalizacije s TV kontrolnim sistemom

2.6.14

Obnova kanalizacijskih vodov

3

IZDAJA SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ

3.1

Splošno

3.2

Vsebina pisne vloge

3.2.1

Smernice, mnenja in projektni pogoji

3.2.2

Soglasje k projektni rešitvi PGD

3.2.3

Soglasje za priključitev

3.2.4

Soglasje k priključitvi

3.2.5

Soglasje k pridobitvi uporabnega dovoljenja

4

PRIKLJUČITEV OBJEKTOV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE

4.1

Tehnična izvedba priključka, kanalizacijski priključki

4.1.1

Splošno

4.1.2

Kanalizacijski priključki po namenu

4.1.3

Tehnična izvedba priključka

4.1.3.1

Splošni pogoji

4.1.3.2

Posebni pogoji

4.1.3.3

Drugi pogoji

4.2

Postopek za priključitev nepremičnine na javno kanalizacijsko omrežje

4.3

Vzdrževanje priključkov

4.4

Območja brez javnega kanalizacijskega sistema

5

VODENJE KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV

5.1

Elaborat gospodarske javne infrastrukture in potrebe upravljavca

6

NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE

6.1

Revizija projektov

6.2

Nadzor

6.3

Tehnični pregled

6.4

Prevzem kanalizacijskih objektov v upravljanje

7

UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE

8

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1.2 Opredelitev pojmov

3. člen

Vsi pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo pomen, kot je določeno v zakonskih, podzakonskih predpisih ali v občinskem odloku, s katerimi se ureja javna služba odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda:

1.

Javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

2.

Javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.

3.

Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

4.

Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.

5.

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih ter komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

6.

Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

7.

Industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

8.

Mešanica odpadnih voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

9.

Odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

10.

Prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda skladna s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

11.

Čistilni val je odpadna voda skladna s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

12.

Čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne vode, skladna s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

13.

Čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za čiščenje odpadne vode, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

14.

Industrijska čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne vode, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

15.

Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne vode, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

16.

Skupna čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne vode, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

17.

Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je mala komunalna čistilna naprava skladno s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

18.

Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

19.

Obstoječa nepretočna greznica je obstoječa nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

20.

Obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

21.

Naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena.

22.

Ločevalnik maščob je naprava za čiščenje odpadne vode, skladen s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

23.

Lovilnik olj je naprava za čiščenje odpadne vode skladen s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

24.

Zadrževalnik je objekt ali več objektov, za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne vode posredno ali neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, skladen s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

2 TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO

2.1 Splošno

4. člen

(1)

Kanalizacija mora biti projektirana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode, nemoteno dostopnost za potrebe vzdrževanja in obratovanja, ter za pričakovano trajnost in funkcionalnost.

(2)

Pri načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih sistemov se mora zagotavljati varnost zdravja ljudi in osebja, ki skrbi za obratovanje le-tega.

(3)

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih voda, zalednih voda, vodotokov, izvirskih voda, površinskih voda z neutrjenih površin ter podtalnice.

(4)

Traso javne kanalizacije se praviloma projektira po javnih površinah, oziroma se zagotovi takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja, vzdrževanja ter kontrole, dostopno s stroji za čiščenje.

(5)

Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so:

-

zaščita odvodnika pred negativnimi okoljevarstvenimi vplivi,

-

zaščita podtalnice,

-

zaščita čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo,

-

zagotovitev primerne zmogljivosti kanalizacije,

-

skrb za varne delovne pogoje,

-

skrb za pričakovano trajnost kanalizacijskega sistema,

-

nemoteno obratovanje kanalizacije,

-

dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalizacije, objektov in naprav s strojno opremo brez povzročitve škode,

-

statična in dinamična nosilnost kanalizacije,

-

vodotesnost,

-

sprememba hidravličnih lastnosti (prevodnosti),

-

obratovanje brez zamašitve,

-

omejitev pogostosti poplavljanja na predpisano vrednost, oziroma preprečitve poplavljanja,

-

obremenitve naj ne bi prekoračevala predpisanih vrednosti,

-

varovanje zdravja in življenj osebja za vzdrževanje in upravljanje,

-

varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev,

-

doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev stanja,

-

vodotesnost kanalizacije ustrezno zahtevam preizkušanja.

(6)

Izbira vrste sistema za odvod odpadne in padavinske vode je v pretežni meri odvisna od:

-

vrste sistema, ki že obstaja,

-

kapacitete in kvalitete odvodnika,

-

vrste dotokov v sistem,

-

potrebe po čiščenju,

-

topografije,

-

obstoječih čistilnih naprav,

-

drugih lokalnih pogojev.

(7)

Vplivi sistemov za odvod odpadne vode v vodotoke morajo izpolnjevati zahteve veljavnih predpisov. Prav tako morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji varstva okolja. Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive je treba izvesti raziskave. Z geomehanskimi raziskavami je treba pridobiti kolikor mogoče natančne podatke o:

-

obtežbah kanalov in objektov na njih,

-

nevarnosti zdrsa zemljin,

-

posedanju,

-

gibanju finih delcev (izpiranju),

-

nabrekanju v glinenih slojih,

-

toku in gladini podtalnice,

-

možnostih napajanja vodonosnika,

-

obremenitvah bližnjih objektov in cest,

-

poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo),

-

možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,

-

možnostih uporabe vrste cevi,

-

možnostih uporabe posteljice cevi,

-

agresivni zemljini ali podtalnici.

(8)

Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne vode izpolnjene, je treba upoštevati vse razpoložljive pomembne podatke, na primer zabeležke o:

-

poplavah,

-

zamašitvah,

-

porušitvah kanalov,

-

boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja,

-

boleznih, poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb,

-

poškodbah kanalov,

-

upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz njega,

-

pregledih kanalov s kamero,

-

hidravličnih presojah,

-

delovanju mehanskih in električnih naprav,

-

rezultatih vodo tesnih/tlačnih preizkusov,

-

delovanju in stanju regulacijskih naprav,

-

preobremenitvah.

(9)

Če postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni ukrepi za izboljšanje ob upoštevanju zahtevane prioritete. Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema.

2.2 Mejne vrednosti emisije snovi in toplote

5. člen

(1)

Vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo iz čistilnih naprav ter vseh ostalih naprav, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisij morajo biti skladne s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in v javno kanalizacijo in predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.

(2)

Za posamezne industrijske oziroma storitvene dejavnosti se glede na posebnosti odvajanja odpadnih vod v tej dejavnosti mejne vrednosti emisij in ukrepi za zmanjševanje emisij določajo skladno s predpisi, ki pokrivajo emisije pri odvajanju odpadnih vod iz naprav iz različnih dejavnosti.

(3)

Mejne vrednosti so lahko izražene kot koncentracija snovi, kot količina snovi na maso izdelka ali surovine (emisijski faktor), ter kot maksimalna letna dovoljena količina posamezne odvedene nevarne snovi.

2.2.1 Vrednotenje emisije snovi in toplote

6. člen

(1)

Emisija snovi in toplote se merita na iztoku odpadne vode iz naprave brez predhodnega razredčevanja odpadne vode za vsak iztok iz naprave posebej. Emisija snovi za letno količino posameznega onesnaževala pa se vrednoti za vse iztoke iz naprave skupaj.

(2)

Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo zagotoviti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. Merilno mesto mora biti izvajalcu javne službe vedno dostopno brez predhodnega soglasja ali posebnega obvestila ter ob vsakem času.

(3)

Upravljavec naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo mora ob izpadu naprave ali kakršnikoli okvari v proizvodnji, ki bi lahko povzročila čezmerno obremenitev na iztoku v kanalizacijo, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare, zmanjšanje in preprečitev čezmernega obremenjevanja ter o tem takoj obvestiti upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave.

(4)

Parametri in mejne vrednosti se vrednotijo skladno s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in v javno kanalizacijo in predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.

(5)

Vse odpadne vode, ki po nastanku in sestavi niso podobne komunalni odpadni vodi se štejejo kot industrijske odpadne vode in se obravnavajo skladno z veljavno zakonodajo.

2.2.2 Količina vode

7. člen

Količina odvedene odpadne vode je osnova za dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov in naprav za čiščenje odpadne in padavinske vode.

2.2.3 Sušni odtok

8. člen

(1)

Hidravlične zahteve morajo ustrezati minimalni dobi 50 let. Sušni odtok je treba izračunati ob upoštevanju obstoječega in predvidenega števila uporabnikov in norme porabe vode najmanj np = 250 l/os/dan za prebivalce in najmanj np = 80 l/os/dan za zaposlene. Če razpolagamo s podatki o porabi vode na izbranem območju, te podatke lahko uporabimo za izračun, upoštevajoč predvidene spremembe.

(2)

Odpadno vodo iz obrti in industrije je treba upoštevati na podlagi merjenih ali ocenjenih vrednosti iz porabe vode, upoštevajoč predvidene spremembe.

(3)

Količina tuje vode se upošteva kot 100 % sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha.

(4)

Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka in običajno znaša 1/10–1/18 dnevne potrošnje.

2.2.4 Deževni odtok

9. člen

(1)

Pri izbiri kriterijev za hidravlično dimenzioniranje padavinske in mešane kanalizacije se mora upoštevati strokovne postopke in standard SIST EN 752. V vsakem primeru se mora preračunati možnost poplavljanja. Uporablja se modele za dinamične simulacije. Pri večjih sistemih za odvod vode, pa tudi pri manjših sistemih, ki se modelirajo, je potrebno določiti stopnjo zaščite pred poplavo. To velja posebno tam, kjer lahko nastane pomembna škoda ali je ogroženo zdravje prebivalcev. Pogostnost nalivov je v neposredni povezavi s stopnjo zaščite pred poplavljanjem sistema in se vzame glede na vrednosti po tabeli 1.

(2)

Projektant mora upoštevati ustrezno intenzivnost in trajanje naliva za vsako območje, in sicer tako, da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient odtoka je treba definirati glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča.

(3)

Javna kanalizacija mora biti dimenzionirana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja. Odtok naj bo izračunan s pomočjo modela za simulacijo zaradi preverbe pogostosti poplavljanja. Hidravlični izračun se mora izvesti tudi pri preverjanju obstoječih sistemov za odvod odpadne vode.

2.2.5 Jakosti nalivov

10. člen

Za določitev jakosti naliva je treba upoštevati vrednosti enakovrednih nalivov za Novo Gorico v tabeli 2.
Tabela 1: Upoštevane pogostosti pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov (po standardu SIST EN 752).
Pogostost nalivov 1 (1x v ”n” letih)
Kraj
Pogostost poplav 
(1x v ”n” letih)
1 v 1
Podeželje
1 v 10
1 v 2
Stanovanjska območja 
1 v 20
 
Mestni centri, industrijska in obrtna območja:
  
1 v 2
- s preskusom poplavljanja
1 v 30
1 v 5
- brez preskusna poplavljanja
1 v 30
1 v 10
Podzemni prom. objekti podvozi
1 v 50
1 Pri nalivih ne sme priti do preobremenitve.
Tabela 2: Upoštevane jakosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov
Povratna doba (L)
Čas trajanja (min) Intenziteta padavin q (l/s/ha)
5
10
15
20
30
45
60
90
120
180
240
1
259
217
179
154
116
88
70
752
43
29
23
2
390
300
247
213
172
137
115
85
70
53
44
5
569
414
340
294
249
203
175
131
106
87
77
10
687
490
401
347
300
247
215
161
131
109
99
25
837
585
479
415
364
303
166
199
161
137
127
50
948
656
537
465
411
344
304
227
184
158
147
100
1058
726
594
515
459
385
341
255
206
178
168

2.2.6 Pretočne hitrosti

11. člen

Minimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,4 m/s pri sušnem pretoku. Maksimalna dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno je ta hitrost lahko tudi višja (do 6 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja.

2.2.7 Globina in padec

12. člen

(1)

Pri odločitvi o načinu gradnje se preuči oziroma obravnava globina kanalov v povezavi z drugimi dejavniki, in sicer:

-

zaščita pred poplavljanjem,

-

pogojevanje odvodnikov,

-

vrsta tal,

-

prisotnost talne vode,

-

bližina temeljev zgradb,

-

zaščita pred zmrzovanjem,

-

ekonomičnost gradnje glede na konfiguracijo terena, vendar ne na škodo zapletenih sistemov (zaporednega prečrpavanja itd.).

(2)

Pri projektiranju je smiselno slediti naravnemu padcu terena. Minimalni padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti in morajo biti tako veliki, da ne pride do usedanja trdnih delcev. Če to ni mogoče, je izjemoma treba predvideti ukrepe za stalno čiščenje kanalov. Minimalni padec kanalizacije je 0,50 %. Minimalna globina vkopa temena kanalizacije naj bo 0,80 m. V posebnih primerih je lahko tudi manjša z ustrezno zaščito in soglasjem upravljavca.

2.2.8 Polnitve in premeri

13. člen

(1)

Premeri cevi in kanalov morajo biti izbrani na podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja, obratovanja in tako, da bo možnost zamašitve minimalna.

(2)

Najmanjši profil cevi javne kanalizacije znaša 200 mm.

(3)

V primeru izvedbe tlačnega voda enake ali večje dolžine kot L = 150 m se mora izvesti revizijske jaške s čistilnim kosom za nujne primere čiščenja.

(4)

Ustreznost dimenzij cevi in kanalov je treba dokazati s hidravličnim računom, pri katerem se mora za maksimalne vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:

-

kanal za odpadno vodo – do 50 % polnitev pri maksimalnem sušnem odtoku,

-

kanal za padavinsko vodo – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu,

-

kanal mešanega tipa – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku.

2.3 Zaščita pred mehanskimi vplivi

14. člen

(1)

Kanali morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da so zaščiteni pred mehanskimi vplivi (obtežitve, vibracije, posedanje tal itd.).

(2)

Kot najgloblja komunalna instalacija morajo biti kanali lokacijsko vgrajeni po principu prioritete tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop, ki ima orodje za izkop s širino najmanj 80 cm.

(3)

Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna poznejša intervencija z izkopom, mora biti kanal položen v prehodnih kolektorjih ali kinetah.

(4)

Odločitev za ob betoniranje kanala na voznih površinah mora temeljiti na statični presoji kanala, oziroma takrat, ko je teme kanala < 1,00 m pod nivojem terena.

(5)

S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti pred porušitvijo po veljavnih standardih.

(6)

Jarke in druge izkope je potrebno kopati v zadostni širini, ki omogoča neovirano delo delavcev v njih tako, da ostaja po razpiranju in postavitvi cevi ali druge naprave (opaža, zidu itd.) v izkopu dovolj prostora za gibanje delavcev.

2.3.1 Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav

15. člen

Fizično in tehnično se varujejo vsa črpališča in čistilne naprave. Vse naprave in objekti na omrežju se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično, kar je treba posebej določiti.

2.4 Dimenzije in materiali kanalov

16. člen

(1)

Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo cevi, ki:

-

zagotavljajo vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim, biološkim in drugim vplivom,

-

material (PVC, strukturirani polivinilklorid, polietilen ali propilen, beton, nodularna litina, poliester, keramika idr.) iz katerega so izdelane kanalizacijske cevi in jaški naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemijsko odpornost, abrazijo,

-

ki zagotavljajo stabilnost in funkcionalnost cevovoda za minimalno dobo 50 let,

-

so v skladu s projektno dokumentacijo,

-

so standardnih dimenzij (DN), kar pomeni nazivni notranji premer glede na notranji premer cevovoda,

-

so izdelani v skladu z določili, ki jih ureja Zakon o gradbenih proizvodih,

-

zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s SIST EN 1610,

-

zagotavljajo enostavno naknadno izdelavo priključnih vodov (priključkov) z na tržišču splošno dostopnimi materiali.

(2)

Najmanjša odporna togost cevi za vgradnjo v nepovozne površine je SN 10 kN/m2 in SN 12 kN/m2 za vozne površine.

2.5 Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti

2.5.1 Splošno

17. člen

(1)

Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami mora kanalizacija potekati horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°.

(2)

Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi.

2.5.2 Vertikalni odmiki (svetli)

18. člen

(1)

Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih točkah.

(2)

V primerih križanja ko je:

a)

vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:

-

vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

-

ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran,

-

v primeru možnosti kontrole drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran,

-

v izjemnih primerih je kanalizacija lahko zaščitena tudi drugače (PVC folija, glinen naboj), po dogovoru z upravljavcem,

-

vertikalni odmik je najmanj 0,6 m,

b)

vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo prepustnega zemljišča, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:

-

vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

-

ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran,

-

vertikalni odmik je najmanj 0,6 m,

c)

vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo neprepustnega zemljišča:

-

vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi (posteljici in zasipa obeh vodov niso neprepustni, zato se v primeru puščanja kanalizacije odpadna voda lahko dvigne v območje vodovoda),

-

v tem primeru vodovoda ni treba obvezno vgraditi v zaščitno cev,

-

vertikalni odmik je najmanj 0,6 m.

2.5.3 Horizontalni odmiki (svetli)

19. člen

Slika 1

(1)

Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.

(2)

Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja:

-

od dreves 2,0 m,

-

od okrasnega grmičevja 1,0 m.
Komunalni vod
Globina komunalnega voda v odvisnosti od kanalizacije
Odmik
Vodovod
Večja ali enaka (sanitarni in mešani kanal)
3,0 m
Vodovod
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija)
1,5 m
Plinovodi, električni kabli, kabli javne razs. ali PTT nap.
Večja ali enaka
1,0 m
Toplovod
Večja, manjša ali enaka
1,0 m
Vodovod
Manjša 
(sanitarni in mešani kanal)
1,5 m
Vodovod 
Manjša 
(padavinska kanalizacija)
1,0 m
Plinovodi, električni kabli, kabli javne razs. ali PTT nap.
Manjša
1,0 m