Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode

2314. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo in 55/14 – popr.) je Občinski svet Občine Medvode na 28. seji dne 20. junija 2018 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1)

S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme Občinski prostorski načrt Občine Medvode (v nadaljevanju OPN).

(2)

OPN je temeljni prostorski akt in je podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti.

(3)

OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(4)

Tekstualni del OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe,

II. Strateški del,

III. Izvedbeni del,

IV. Prehodne in končne določbe.

(5)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka	Karta	Merilo
1.	Zasnova prostorskega razvoja občine	1:50 000
2a.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna in energetska infrastruktura	1:50 000
2b.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura	1:50 000
3.	Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih območij naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje	1:50 000
4.	Usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe	1:50 000

(6)

Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka	Karta	Merilo
1.	Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste	1:50 000
2.	Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	1:50 000
3.	Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev	1:5 000
4.	Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture	1:5 000
5.	Prikaz prostorsko ureditvenih pogojev (Me_1126, SM_292, PI_1486)

(7)

Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

2. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Avtohton pomeni prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja.

2.

Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe. Etaže so lahko nadstropja, ki so v celoti ali delno pod terenom, nadstropja nad terenom, podstrešja, terase, strešne terase, površine tehničnih in skladiščnih prostorov. Bruto tlorisna površina vsake etaže (v nadaljevanju BTPE) se dobi iz zunanjih dimenzij obodnih elementov v višini tal etaže. Ometi, fasadne obloge in parapeti so všteti.

3.

Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, hodniki za pešce, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.

4.

Delovne površine so utrjene površine na zemljišču, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine so lahko istočasno tudi postavitvene površine.

5.

Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in delovnih površin.

6.

Dostopne poti so površine na terenu, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami.

7.

Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP obstoječega objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta (skupaj obstoječi del ter dozidani oziroma nadzidani del). Dozidavo oziroma nadzidavo objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

8.

DPN je državni prostorski načrt.

9.

Dvojček sestavljata dve enostanovanjski stavbi z enakimi gabariti, ki se gradita sočasno, na podlagi skupnega gradbenega dovoljenja pridobljenega z skupno projektno dokumentacijo, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.

10.

Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Razvrščajo se na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.

11.

Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

12.

Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki je načrtovana z občinskim podrobnih prostorskim načrtom.

13.

Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) ali terasna etaža (T) in nadstropje (nd).

14.

Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju FI) je razmerje med bruto etažno površino (v nadaljevanju: BTP) stavbe in celotno površino gradbene parcele. Pri BTP stavbe za potrebe izračuna Ise ne upošteva neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras, površina garaž in funkcionalnih prostorov stavbe (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.

15.

Faktor odprtih bivalnih površin (v nadaljevanju FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele. V odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). FOBP vključuje najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

16.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni, ki segajo iz fasade stavbe, in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh stavb, ki so določene kot enostavni in nezahtevni objekti nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči, upošteva pa se tlorisna projekcija drugih enostavnih in nezahtevnih objektov. V faktor zazidanosti parcele se ne štejejo nepokrita parkirišča.

17.

Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

18.

Gospodarska javna infrastruktura so objekt ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

19.

Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

20.

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

21.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

22.

Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

23.

Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.

24.

Javna raba; Pritličje v javni rabi je del stavbe, ki je pod enakimi pogoji namenjen vsem uporabnikom. Med dejavnosti javne rabe med drugim sodijo: gostilna, banka, pošta, urad in podobna poslovna dejavnost, trgovina in storitve, postaja, muzej, knjižnica, prostori za izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, šport in rekreacijo ipd.

25.

Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50 % bruto etažnega volumna kleti vkopanega.

26.

Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del notranjega zaključnega sloja strešne konstrukcije.

27.

Manj zahtevni objekt so objekti, ki izpolnjujejo pogoje določil o manj zahtevnih objektih po predpisih o graditvi objektov.

28.

Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

29.

Nadstropje (v nadaljevanju nd) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.

30.

Naselje je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb.

31.

Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.

32.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja

33.

Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.

34.

Nestanovanjska kmetijska stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd.

35.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Tehnološke naprave so tiste naprave, ki so namenjene delovanju samega objekta oziroma vzdrževanju ustreznega stanja objekta.

36.

Objekt za oglaševanje je objekt, na katerega se nameščajo oglasna sredstva.

37.

Objekt v javni rabi je objekt katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

38.

Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije ob vodi, do širine 20 m od zgornjega roba brežine vodotoka.

39.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

40.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

41.

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam.

42.

Parkirna površina »parkiraj in se pelji« (v nadaljevanju P&amp;R) je parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.

43.

Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

44.

Praviloma izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.

45.

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča.

46.

Prostostoječa stanovanjska stavba je objekt, ki se v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika z nobeno stranico s sosednjo stavbo.

47.

Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

48.

Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

49.

Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve.

50.

Razpršena gradnja predstavlja območja z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.

51.

Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

52.

Regulacijska linija (v nadaljevanju RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.

53.

Gradbena meja (v nadaljevanju GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča namenjenega za gradnjo.

54.

Gradbena linija (v nadaljevanju GL) je črta, na katero morajo biti z eno fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na gradbeni parceli ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 1,20 m v notranjost parcele, namenjene gradnji, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi, komunalni priključki, parkirišča in ograja k objektu, urbana oprema ter spominska obeležja.

55.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

56.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.

57.

Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.

58.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

59.

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

60.

Stanovanjska stavba je objekt namenjen bivanju, in v posebnih primerih do 49 % BTP namenjenih za okolje nemoteči poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji.

61.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

62.

Strnjena gradnja je gradnja stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

63.

Svetla višina prostora je merjena od gotovega tlaka do gotovega stropa.

64.

Terasna etaža (v nadaljevanju T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno streho z naklonom do 10o. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.

65.

Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

66.

Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

67.

Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

68.

Večstanovanjska stavba je samostojno stoječa stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

69.

Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

70.

Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje ležeče točke objekta. Pri stavbah s poševno streho je najvišja točka sleme strehe, pri stavbah z ravno streho je najvišja točka venec stavbe. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.

71.

Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.

72.

Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.

73.

Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

74.

Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.

75.

Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

76.

Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je dopustno na podlagi določb tega odloka zgraditi enega ali več samostojnih objektov.

77.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba.

78.

Začasni objekti so lahko: odprt sezonski vrt (posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), kiosk oziroma tipski zabojnik, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m2 z višino najvišje točke 6,00 m), oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), začasna tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje.

79.

Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.

80.

Zbirni center je delno pokrit ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst ločenih odpadkov.

81.

Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

82.

Zelene površine naselja so javne površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve.

(3)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. STRATEŠKI DEL

II. 1 Splošne določbe

3. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

II.1. Splošne določbe

II.2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II.2.1. Izhodišča prostorskega razvoja občine

II.2.2. Cilji

II.3. Zasnova prostorskega razvoja občine

II.3.1. Usmeritve za zasnovo prostorskega razvoja občine

II.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

II.4.1. Zasnova prometne infrastrukture

II.4.2. Zasnova elektronskih komunikacij, energetike, komunalnega in vodnega gospodarstva

II.5. Okvirna območja naselij

II.6. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje

II.7. Usmeritve za prostorski razvoj občine

II.7.1. Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo

II.7.2. Usmeritve za razvoj v krajini

II.7.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

II.7.2.2 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

II.7.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

II.7.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II. 2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine

4. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)

S strateškim delom OPN občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.

(2)

Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.

(3)

Prostorski razvoj Občine Medvode bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija), kar pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(4)

Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Občino Medvode z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine.

5. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

-

Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt),

-

Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt),

-

Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo,

-

Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

-

drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1)

Občina meri 77,6 km2 in obsega 31 naselij: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica – del, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče in Žlebe.

(2)

Občina ima ugodno prometno lego, saj je omogočena hitra povezava z ostalim slovenskim prostorom in glavnim mestom Slovenije. Občina meji na šest sosednjih občin: na severu na Mestno občino Kranj in Občino Šenčur, na vzhodu na Občino Vodice, na jugovzhodni strani na Mestno občino Ljubljana, na južni strani na Občino Dobrova - Polhov Gradec in na zahodni strani na Občino Škofja Loka.

(3)

Uradni statistični podatki iz leta 2016 kažejo, da je imela Občina Medvode 16.032 prebivalcev.

(4)

Občino bi lahko reliefno razdelili na dve enoti. Jugozahodni del občine, ki sega v Polhograjsko hribovje je hribovit in pretežno pokrit z gozdom. Severo vzhodni del sega v Ljubljansko – kamniško kotlino oziroma Savsko ravan, ki je pretežno ravninska. Najpomembnejša vodotoka v občini sta reki Sava in Sora, ki imata sotočje v Medvodah. Za jezom Hidroelektrarne Medvode je nastalo Zbiljsko jezero, ki je največja stoječa vodna površina v občini, v Hrašah se nahajajo ribniki oziroma mlake s trstišči. Pomembnejša potoka sta Ločnica in Mavelščica, ki odmakata hriboviti del občine.

(5)

Največji delež rabe prostora zavzemajo gozdovi (66 %), sledijo kmetijska zemljišča (23 %), območja poselitev (9 %) in vode (2 %).

(6)

Enota Savska ravan ob sotočju Save in Sore zajema osrednji, najbolj urbanizirani del občine. Zaradi intenzivne kmetijske in gospodarske dejavnosti, ki se je razvila prav zaradi bližine rek, je to območje gosto poseljeno in najbolj razvito. Poleg intenzivne poselitve stanovanjskih in industrijskih objektov, je v prostoru moč zaznati linijske komunikacijske povezave železnice in ceste, ki deli občinsko in predvsem mestno tkivo na dva dela. Gospodarska rast povojnega obdobja je z naključno izgradnjo industrijskih in gospodarskih objektov v prostoru pustila vtis močno degradiranega in nehomogenega poselitvenega vzorca. Navkljub neposredni umeščenosti rek v poselitveno območje sta vodni in obvodni prostor kot kvaliteta in pomembna prvina naravne krajine le deloma izkoriščena, saj je večina industrije v območju locirana prav v obrečnem prostoru.

(7)

Tudi znotraj same Občine Medvode lahko govorimo o procesu suburbanizacije – to je proces razseljevanja prebivalcev, delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša območja mestne regije. Tako nastajajo nova suburbana območja, kot prehodna oblika med mestom in naseljem, ki so zanimiva za stalno naselitev prebivalcev. Mesto Medvode postaja oskrbno in zaposlitveno središče, naselja se širijo v ravninskem delu občine kot. npr. Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, Vaše, Goričane, Rakovni. Z asfaltiranjem cest in lažjo dostopnostjo so se delno suburbanizirala tudi naselja Žlebe, Golo Brdo, Topol in Studenčice.

(8)

Občina ima zmerno rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka.

(9)

Na območju občine je čutiti veliko pomanjkanje ustrezno komunalno opremljenih površin za obrtno poslovne dejavnosti, ki jih je težko zagotavljati v zadostni meri zaradi naravnih omejitev v prostoru, kot so na primer reki Sava, Sora in Krajinski park Polhograjski Dolomiti.

(10)

Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujati kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

(11)

Občina ima neizkoriščen turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru. Velika priložnost območja je bogastvo ohranjene naravne in tudi kulturne dediščine, kot so na primer: reki Sava in Sora, Zbiljsko jezero kot turistična točka za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, mlake v Hrašah, Stari grad v Smledniku, območje Šmarne gore in Grmade, Polhograjsko hribovje s Katarino, Slavkov dom, rojstna hiša Jakoba Aljaža, rojstna hiša Franca Rozmana Staneta, grad Goričane, dvorec Valburga ter druga naravna in kulturna dediščina.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)

Občina Medvode je del Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju LUR), ki povezuje 26 občin regije v celoto. Občine se med seboj povezujejo na različnih področjih, izdelujejo razvojne programe in tako načrtujejo skupen razvoj ter rešujejo skupne probleme. Glavni razvojni cilj LUR so: delujoče somestje, ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja ter regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi. Pomembnejši regionalni projekti, kjer je za izvedbo potrebno medobčinsko sodelovanje so: regionalna deponija odpadkov, integriran javni potniški promet in postajališča javnega potniškega prometa, logistični transportni terminal, regionalni sistem podjetniških con v okviru tehnološkega parka, varstvo pred poplavami (planirani vodnogospodarski ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti), krajinski parki in regionalno upravljanje parkov.

(2)

Krajinski park Polhograjski Dolomiti je bil razglašen leta 1974. Park geografsko sega tudi v sosednji Občini Dobrova - Polhov Gradec in Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno varstvo na podlagi načrta upravljanja. Območje se lahko razvija kot del enotne turistično rekreacijske ponudbe.

(3)

Območje krajinskega parka Šmarna gora bo poleg Občine Medvode segalo še v sosednjo Občino Vodice in v Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno sodelovanje vseh treh občin.

(4)

Občina Medvode je preko ljubljanskega mestnega avtobusa povezana v sistem Ljubljanskega potniškega prometa. Občina Medvode bo v prihodnosti še krepila transportne povezave z glavnim mestom ter drugimi sosednjimi občinami.

(5)

Na Savi je predvidena gradnja verige hidroelektrarn. Pregrade bodo zgrajene na območju Mestne občine Ljubljana, katerih vpliv bo segal tudi na območje Občine Medvode.

Občina Medvode sodi pod okrilje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška.

II. 2.2 Cilji

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Cilji prostorskega razvoja Občine Medvode izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom reševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj po posegih na nova stavbna zemljišča in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.

(2)

Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja:

-

Skladen in vzdržen prostorski razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami.

-

Sodelovanje s sosednjimi občinami in vladnimi organi ter ustanovami pri prostorskem razvoju, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter izvajanju varstvenih režimov.

-

Usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine.

-

Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje mesta Medvode, pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč. Za razvoj se prednostno izkorišča nezadostno in neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Širitev naselij je dopustna, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja.

-

Racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostor na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru.

-

Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za njihov razvoj. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru obstoječih gospodarskih con ter njihovih širitev.

-

Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj proizvodnih dejavnosti, tako z izboljšanjem obstoječih kot z načrtovanjem novih proizvodnih in gospodarskih con, ob upoštevanju okoljevarstvenih zahtev.

-

Zaustavitev procesov zaraščanja in vzdrževanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje ter spodbujanje okolju prijaznejše kmetijske pridelave.

-

Kakovosten razvoj gozdnih površin ob povezovanju interesov gozdarstva, lastnikov gozdov in prostorskega urejanja.

-

Prizadevanje za urejanje novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih površin, poenotenje urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev.

-

Prizadevanje za izgradnjo ter izboljšanje komunalne infrastrukture.

-

Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč.

-

Omogočanje dostopnosti do osnovnih storitev za vse prebivalce občine.

(3)

Cilji na področju poselitve:

-

Prostorski razvoj poselitve se načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.

-

Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja.

-

Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

-

Območja avtohtone razpršene poselitve se širi za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se jo ohranja kot značilnost poselitve. Območja razpršene poselitve se sanira in ohranja.

-

Omogoča se prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih območij naselij, in sicer v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.

-

Kot središče regionalnega pomena in občinsko središče se bo prednostno razvijalo mesto Medvode z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro in v njegovo neposredno bližino.

-

Novo poselitev se praviloma usmerja le na komunalno zadostno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.

(4)

Pri načrtovanju in usmerjanju razvoja poselitve bo občina:

-

zagotavljala površine za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,

-

zagotavljala urejanje že urbaniziranih območij, doseganje večje stopnje urejenosti naselij in izboljšanje kakovost bivanja z notranjim razvojem in širitvami,

-

zagotavljala pogoje za razvoja podeželja,

-

zagotavljala površine in druge pogoje za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih posegov,

-

spodbujala vse vrste stanovanjske gradnje z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,

-

spodbujala reurbanizacijo in prenovo degradiranih območij v naseljih,

-

spodbujala prenove mestnega jedra, vaških jeder in drugih območij kulturne dediščine skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,

-

zagotavljala površine za razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,

-

spodbujala trajnostni razvoj v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture,

-

izboljševala bivalne in delovne razmere na vseh območjih,

-

izboljševala urejenost obstoječih in novih javnih površin naselij in njihovo opremo,

-

izboljševala razmere za šport in rekreacijo,

-

zagotavljala ustrezne javne površine za različno javno rabo,

-

spodbujala ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost,

-

spodbujala rabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije z energetsko varčnimi oblikami gradnje in celovito energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb.

(5)

Cilji na področju gospodarske javne infrastrukture:

-

Sanacija obstoječe komunalne infrastrukture na obstoječih poselitvenih območjih z gradnjo nove ali s posodobitvijo obstoječe javne infrastrukture, pospeševanje sanacije obstoječih greznic z vgrajevanjem malih komunalnih čistilnih naprav na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve.

-

Preverjanje varovanih virov pitne vode z vidika kvalitete in zadostnosti virov ter zmanjševanje izgub pitne vode v vodovodnih sistemih.

-

Reševanje vprašanja deponiranja odpadkov.

-

Razvijanje kolesarskih povezav in pešpoti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnimi, športno-rekreacijskimi, izobraževalnimi, upravnimi, stanovanjskimi itd.). V naseljih in med naselji se bo v okviru prostorskih možnosti dograjevalo hodnike za pešce ter kolesarske steze in poti.

-

Umestitev nove prometne povezave do Osnovne šole Pirniče in vrtca.

-

Rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih javnih cest na območju občine.

-

Načrtuje se nadgradnja železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe proge.

(6)

Cilji na področju krajine:

-

Izkoriščanje potencialov naravne in kulturne krajine za potrebe razvoja rekreacije in turizma.

-

Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

-

Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.

-

Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.

-

Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

-

Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij.

-

Sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri.

-

Upravljanje in razvoj krajinskih potencialov.

-

Ohranjanje kakovostnih naravnih in kulturnih krajinskih območij.

-

Ohranjanje in razvoj potencialnih območij in infrastrukture za prostočasne dejavnosti s poudarkom na razvoju obvodnega prostora.

II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine

II. 3.1. Usmeritve za zasnovo prostorskega razvoja občine

9. člen

(območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)

Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

(2)

Glede na naravne značilnosti občino lahko razdelimo na tri območja:

-

ravninski, centralni del ob reki Savi in reki Sori,

-

območje Smlednika z zaledjem,

-

območje Polhograjskega hribovja.

10. člen

(usmeritve za razvoj osrednjega ravninskega dela občine ob reki Savi in reki Sori)

(1)

Ob glavnih prometnicah se bo krepilo naselja urbanega značaja. Vodilno vlogo bo imelo občinsko središče Medvode, ki je edino mestno naselje v občini. S funkcionalno povezanimi naselji Rakovnik, Goričane, Vaše, Ladja, Zbilje, Verje, Zgornje Pirniče in Spodnje Pirniče se bo povezovalo v širše večpolno urbano območje. V osrednjem delu se bodo poleg občinskega središča krepila tudi lokalna središča (Smlednik z Valburgo, Zgornje Pirniče in Sora) in oskrbna središča (Goričane, Topol pri Medvodah, Zbilje).

(2)

Center Medvod se bo preoblikoval v osrednji povezovalni element mesta. Urejalo se bo, kvalitetne javne površine z zelenimi povezavami, obrežni prostor in nove brvmi za pešce in kolesarje preko Sore in Save. Posamezne gospodarske dejavnosti v mestu Medvode se bo ohranjalo, opuščene gospodarske cone se bo prestrukturiralo v območja centralnih dejavnosti.

(3)

Območja, namenjena za poslovno, obrtno, gospodarsko ali proizvodno dejavnost, so večinoma že zapolnjena, možnosti za širitev so zaradi naravnih omejitev in lokacij (bližina stanovanjskih naselij, omejitev z železnico ali cesto, omejitev z vodami ipd.) zelo omejene. Načrtuje se nova območja ali širitve za poslovno, obrtno, gospodarsko ali proizvodno dejavnost in sicer v Preski, v Vašah, v Sori in na Jeprci.

(4)

Izven naselij se bo ohranjal odprt prostor, pretežno kmetijskih in gozdnih površin. Naselja na robu urbaniziranega območja se bodo razvijala vzdržno, med njimi se bodo ohranjale zelene cezure.

(5)

Z zgoščevanjem in širitvami obstoječih naselij, ki so komunalno ustrezno opremljena, se bo spodbujal kvaliteten razvoj in ohranjala privlačnost poselitve v neposrednem stiku z zelenim zaledjem. Večje širitve poselitve se bodo izvajale v skladu z načeli doseganja večje urbane kvalitete in racionalne rabe prostora.

(6)

Območje sedanjih vrtičkov v Preski se delno prestrukturira v gospodarsko cono in delno v urejene površine za vrtičke. Dodatne površine za vrtičke s pripadajočimi parkirnimi površinami bodo urejene tudi na Svetju.

(7)

Zbirni center za ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov se predvidi na Jeprci ob obstoječi gramozni jami.

11. člen

(usmeritve za razvoj območja Smlednika z zaledjem)

(1)

Območje se bo zaokroževalo in zgoščevalo na način, da se bo ohranila kakovostna podoba krajine s strnjenimi vasmi. Ohranjalo se bo kakovostne kmetijske površine z značilno poljsko razdelitvijo na proge in ravninskim gozdom. Ohranjanje kmetijskih zemljišč in kmetijske dejavnosti na tem območju je pomembno tako z vidika učinkovite pridelave hrane kot z vidika ohranjanja prepoznavne kulturne krajine. Spodbujalo se bo vitalnost in privlačnost podeželja.

(2)

V območju se bodo krepili posamezni poli poselitve, ki podeželje povezujejo z mestom Medvode, s čimer se bodo izenačevale strukturne razlike med območji v občini.

(3)

Za potrebe razvoja gospodarskih dejavnosti bo na območju Moš urejena nova gospodarska cona. Glede na lego v območju zelo kakovostne kulturne krajine bo cona zasnovana tako, da bo obdana z gosto zasajenim pasom obstoječe ali nove drevesne vegetacije, da bo čim manj vidno izpostavljena. S selitvijo gospodarske dejavnosti iz vasi se prebivalcem izboljša kvaliteta bivanja.

(4)

V Hrašah se bo opuščeno območje hlevov za rejo govedi »Agroemone« preoblikovalo v območje družbenih ali turističnih dejavnosti, ki bodo izkoriščale obstoječe potenciale tega prostora. Za objekte oziroma za izvajanje dejavnosti je potrebno načrtovati ustrezno komunalno opremljenost in upoštevanje omejitev glede varstva narave – ribniki Hraše. Nova dejavnost ne sme biti moteča za lokalno prebivalstvo. Ob območju se predvideva ureditev območja za parkovne ureditve.

12. člen

(usmeritve za razvoj območja Polhograjskih Dolomitov)

(1)

Na območju se bo ohranjalo naravno in kulturno krajino krajinskega parka, ki zagotavlja pogoje za obstoj in razvoj kmetij in turizma. Območje ima velike rekreacijske potenciale, zato se bo spodbujalo dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

(2)

Za to območje je značilna razpršena poselitev, kot tipična avtohtona značilnost območja Polhograjskih Dolomitov. Značilna je nizka gostota pozidave s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih naselij in drugih oblik strnjenih, manjših naselij (manjša gručasta naselja).

(3)

Cilj občine je, da se življenje v Polhograjskih Dolomitih ohranja, zato se na zemljiščih slabše kvalitete omogoči širitev zaselkov in naselij z namenom ohranjanja prebivalstva in razvoja območja. Dopušča se zaokroževanje naselij in razpršene poselitve ob upoštevanju vrednot okolja, komunalne in prometne infrastrukture in terena.

13. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1)

Glede na vlogo in funkcijo v omrežju naselij Občine Medvode, ki temelji na številu in strukturi prebivalcev, razmestitvi družbenih in storitveni dejavnosti ter drugih funkcij javnega značaja, se naselja razvrščajo v naslednje kategorije:

FUNKCIJA NASELJA / SREDIŠČA	IME NASELJA
pomembnejše lokalno središče s funkcijo občinskega središča	Medvode
lokalno središče	Smlednik z Valburgo, Sora, Zgornje Pirniče
oskrbno središče	Goričane, Topol pri Medvodah, Zbilje
ostala naselja	Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Hraše, Ladja, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica – del, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Trnovec, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zgornja Senica, Žlebe

(2)

Cilj Občine Medvode je krepitev lokalnih središč, ki so generatorji razvoja svojega zaledja in zagotavljajo prebivalcem ustrezno vsakodnevno trgovsko oskrbo, ustrezno socialno zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje, kulturne dejavnosti in možnosti druženja. Lokalna središča naj krepijo svojo vlogo v območju in izboljšujejo raven dejavnosti, ki jih nudijo svojemu zaledju.

(3)

Oskrbna središča predstavljajo manjša gravitacijska jedra, ki naj zagotavljajo nujne oskrbne funkcije, glede na lokacijo in velikost zaledja pa tudi dodatne dejavnosti, kot so manjše poslovne, obrtne, gospodarske cone, osnovno šolo oziroma njeno podružnico, izvajanje kulturnih dejavnosti.

(4)

Zasnova prostorskega razvoja občine je razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Zasnova prostorskega razvoja – karta 1).

14. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

Občina ima glede na državno prometno omrežje zelo ugodno lego. Skozi Medvode poteka regionalna cesta Ljubljana–Kranj in Medvode–Vodice ter železnica Ljubljana–Jesenice. Skozi Medvode poteka veliko tranzitnega prometa. Značilen je promet ob konicah, tako da prihaja do zastojev, ki so posledica dnevnih migracij ter povečane stopnje motorizacije.

15. člen

(druga, za občino pomembna območja)

(1)

Pretežni del občine zavzema Krajinski park Polhograjski Dolomiti, ki je bil razglašen leta 1974. Park geografsko sega tudi v Občino Dobrova - Polhov Gradec in Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno varstvo na podlagi načrta upravljanja. Območje se lahko razvija kot del enotne turistično rekreacijske ponudbe.

(2)

Predvideno območje krajinskega parka Šmarna gora poleg Občine Medvode sega tudi v Občino Vodice in v Mestno občino Ljubljana. Za uresničevanje varstva naravne in kulturne krajine bo potrebno aktivno sodelovanje vseh treh občin.

16. člen

(območja urbanističnih načrtov)

Mesto Medvode s funkcionalno povezanimi naselji Rakovnik, Goričane, Vaše, Zbilje, Verje, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče in območje naselij Smlednika z Valburgo se bo urejalo na podlagi urbanističnih načrtov.

II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

17. člen

(razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)

Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.

(3)

Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(4)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, se teži k predhodni celoviti ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

II. 4.1 Zasnova prometne infrastrukture

18. člen

(prometna infrastruktura)

(1)

Občina bo svojo prometno politiko in razvoj prometnega omrežja razvijala v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. S ciljem vzpodbujanja trajnostne mobilnosti v občini se zagotavlja ukrepe za urejanje varnih in udobnih peš in kolesarskih poti. Zagotavlja se dobro dostopnost javnega potniškega prometa, trajnostnim oblikam mobilnosti pa se daje prednost pred osebnim avtomobilskim prometom.

(2)

Občina Medvode je sprejela Celostno prometno strategijo.

(3)

Cestno omrežje:

-

Republika Slovenija je na območju Občine Medvode sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu Jeprca–Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 10/11) za novo štiripasovno navezovalno cesto.

-

Problematična je zasičenost regionalne ceste Ljubljana–Kranj, to je R1-211/0212 Jeprca–Stanežiče, za katero so zaradi dnevnih migracij značilni občasni zastoji.

-

Mreža občinskih cest se bo redno vzdrževala in obnavljala. Mreža je dokaj dobro razvita, vendar na več odsekih slabše vzdrževana in ne ustreza zahtevam in standardom predvidenega prometa zaradi omejitev z vidika prostorskih danosti in načina poselitve, kar s povečevanjem prometa povečuje nevarnost prometnih nesreč in prometnih zastojev. Načrtujejo se rekonstrukcije in sanacije obstoječih cest skladno z Načrtom razvojnih programov občine.

-

Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje ter izogibališči z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Znotraj naselij se promet lahko umirja s primernimi ukrepi.

-

Na območju občine se načrtuje nova cesta na območju med Zgornjimi in Spodnjimi Pirničami je predvidena nova lokalna cesta, ki bo potekala od lokalne ceste, z oznako LC 251040 Medvode–Vikrče, ob potoku Bošnica proti igrišču ob Osnovni šoli Pirniče.

(4)

Kolesarske poti in pešpoti:

-

Kolesarsko omrežje je vključeno v omrežje sistema Ljubljanske urbane regije.

-

Pri načrtovanju novih cest in rekonstrukcija obstoječih cest se načrtuje ustrezne koridorje za kolesarje.

-

Za ureditev peš in kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji.

(5)

Mirujoči promet:

-

Na območju Občine Medvode se predvidi več parkirišč za potrebe prebivalcev občine ter obiskovalcev. Parkirišča bi zadostila povpraševanju in pomanjkanju parkirnih površin ter omogočala boljši dostop do turističnih točk. V občini se tako predvidi območja za izgradnjo parkirišč:

-

v Zavrhu za potrebe obiskovalcev Šmarne gore,

-

v Smledniku za potrebe obiskovalcev Smleškega gradu,

-

v Zbiljah na Zbiljski dobravi za potrebe obiskovalcev Zbiljskega jezera,

-

na območju Polhograjskih Dolomitov za potrebe obiskovalcev območja.

II. 4.2 Zasnova elektronskih komunikacij, energetike, komunalnega in vodnega gospodarstva

19. člen

(elektronske komunikacije)

(1)

V Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 si je Slovenija zadala strateški cilj do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s.

(2)

Občina Medvode ima sprejet Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Medvode.

(3)

Večja naselja v občini so opremljena z najsodobnejšimi telekomunikacijskimi zvezami, na območjih razpršene poselitve pa je zaradi naravnih značilnosti terena in razpršenosti gradnje oskrba s telekomunikacijskimi storitvami nezadovoljiva. Cilj razvoja je 100 % pokritost območja celotne občine s signali državnih komunikacijskih sistemov, kar se bo zagotavljalo prek sistema telekomunikacijskih pretvornikov in ojačevalcev signalov.

(4)

V vseh urbaniziranih območjih se bo razvijalo sisteme kabelskih, televizijskih in telekomunikacijskih omrežij.

(5)

Zaradi razvoja brezžičnih povezav se bodo na področju telekomunikacijskih storitev opredelila izhodišča za umeščanje vseh novih telekomunikacijski h objektov oziroma radiodifuzijskih oddajnikov v prostor. Usmeritve bodo morale izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov, souporabe antenskih stolpov in podobno.

20. člen

(energetska infrastruktura)

(1)

Oskrba s plinom

-

Oskrba Občine Medvode z zemeljskim plinom se izvaja preko distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je v upravljanju sistemskega operaterja. Plin distribucijsko omrežje prejema iz prenosnega plinovodnega omrežja preko prevzemne regulacijsko postaje v Preski.

-

Gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja je predvidena do naselij Dragočajna, Smlednik, Hraše, Ladja, Zgornja ter Spodnja Senica. Plinovodno omrežje za naselja Verje, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče in Vikrče, se bo navezalo na srednjetlačno plinovodno omrežje v dimenziji DN 160 iz Medvod, ter povezalo na srednjetlačni plinovod zgrajen, po Kajakaški cesti v Tacnu. Dolgoročno je predvidena izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja med Škofjeloško cesto v Medvodah in Mednim. Na območjih naselja Vaše, Goričane, Sora, Valburga in Zbilje se bodo pospešeno gradile dopolnitve omrežja.

-

Podpira se zgoščevanje odjema na celotnem območju distribucijskega plinovodnega omrežja ter širjenje omrežja na območja, predvidena za novo pozidavo. Zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji je predvideno, da oskrba stavb, kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na oskrbo z zemeljskim plinom. V primeru, da stavbe samo delno zadovoljujejo potrebe po energiji iz obnovljivih virov, velja za pokrivanje preostalega dela potreb, obveznost priključitve na omrežje zemeljskega plina. Oskrba objektov z energijo iz postaj z utekočinjenim zemeljskim plinom je dovoljena v času do izgradnje plinovodnega omrežja.

-

Zaradi čim večje izkoriščenosti distribucijskega plinovodnega omrežja je cilj občine, da se na območju obstoječega in predvidenega distribucijskega plinovodnega omrežja izvaja prednostna oskrba obstoječih in novih objektov z zemeljskim plinom povsod tam, kjer tehnične možnosti to omogočajo.

-

Spodbuja se učinkovitejša raba energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika zemeljski plin ali z lesno biomaso. Lesno biomaso se spodbuja izven območij inverzije in vplivnejših območij širitve prašnih delcev. V strnjenih naseljih se zaradi varovanja ozračja in okolja pred prašnimi delci PM in drugimi onesnaževali spodbuja uporabo zemeljskega plina.

-

Podpira se izvedbe sistemov daljinskega ogrevanja na zemeljski plin in biomaso.

-

Nadomešča se kotlovnice na fosilna goriva v stanovanjskih naseljih s kotlovnicami na zemeljski plin oziroma biomaso. V strnjenih naseljih se zaradi varovanja ozračja in okolja pred prašnimi delci PM in drugimi onesnaževali primarno spodbuja uporabo zemeljskega plina.

-

Oskrbo objektov za potrebe ogrevanja se lahko izven območij, predvidenih za plinifikacijo, rešuje z lokalnimi viri kot so samostojna ali skupna postaja utekočinjenega naftnega plina.

-

Na območju Občine Medvode se bo s širjenjem distribucijskega plinovodnega omrežja zmanjšala možnost razširjene uporabe obnovljivih in alternativnih virov energije za oskrbo, saj razvoj daljinskih sistemov zagotavlja najustreznejšo oskrbo z energijo. Obnovljive vire, kot so vodna energija in lesna biomasa, se bo uporabljalo le v manjšem obsegu na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana in v smislu demonstracijskih učinkov učinkovite in racionalne rabe energije.

-

Na celotnem območju distribucijskega plinovodnega omrežja se spodbuja možnost gradnje črpalk za polnjenje vozil na stisnjen zemeljski plin.

-

Pri načrtovanju prostorskih ureditev je potrebno upoštevati potek distribucijskih in prenosnih plinovodov, ki potekajo preko območja Občine Medvode.

-

Za območja občine, kjer plinifikacija ni predvidena, se vzpodbuja raba obnovljivih virov energije (npr. nefosilni viri energije – veter, sonce, aerotermalna, hidrotermalna in geotermalna energija, vodna energija, biomasa, plin, pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin). V kolikor je to ekonomsko in tehnično upravičeno ter mogoče, se energetska oskrba vrši preko skupinskih sistemov.

(2)

Obnovljivi viri energije

-

Občina ima izdelano Lokalni energetski koncept, ki opredeljuje prednostne cilje občine na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti cilji so: povečanje rabe obnovljivih virov energije, spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, zmanjšanje emisij in sanacija potratnih stavb v upravljanju občine.

(3)

Elektroenergetska infrastruktura

-

Na območju občine se za vse prenosne elektroenergetske objekte predvideva rekonstrukcija. V Občini Medvode je prenosni elektroenergetski objekt in koridor, ki poteka po obravnavanem območju. Potek obstoječega prenosnega daljnovoda je naslednji:

– DV 110 kV Kleče–Medvode–Mavčiče–Labore–Okroglo 2,

– DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo,

– DV 220 kV Kleče–Divača,

– DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo.

-

Na južnem delu Občine Medvode so območja slabih napetostnih razmer. Predvidena je nova transformatorska postaja z ustreznimi priključnimi vodi (SN in NN).

-

Hidroelektrarna (v nadaljevanju HE) Medvode z jezovno zgradbo leži nad sotočjem Save s Soro, pri naselju Medvode. Na Savi se bo v okviru HE verige na Savi načrtovalo doinstalacijo HE Medvode s tretjim agregatom ter objekte povezane z Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Jezice do Suhadol.

21. člen

(oskrba z vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)

Na območju Občine Medvode je poleg javnih vodovodnih sistemov še 10 vaških vodovodnih sistemov. Javni vodovodni sistem, ki zajema ravninski del občine, se oskrbuje iz vrtin. Vrtine zajemajo vodo v kvalitetnem dolomitnem vodonosniku na področju Polhograjskih Dolomitov. S tem sta izpolnjena prva strateška cilja, to da imajo vsi občani vodo in da so vodni viri kvalitetni.

(2)

Cilj Občine Medvode je obnova obstoječega vodovodnega sistema, ki je tesno povezana tudi z vodnimi izgubami. Vodne izgube znašajo okoli 25 % in nastanejo tako zaradi sistema dotrajanih cevi kot tudi zaradi nekontroliranih odvzemov vode. Dograjevanje sistema se bo vršilo v sklopu novih večjih pozidav, obnove obstoječih vodovodnih cevi pa se bodo vršile v glavnem vzporedno z gradnjo kanalizacije.

(3)

V območju obrtne cone Jeprca je potrebno povečati in dograditi obstoječ vodovodni sistem.

(4)

Vodovodni sistem bo treba dograditi povsod, kjer se bodo širila poselitvena območja.

(5)

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in v skladu z določili veljavnih državnih in občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo.

(6)

Oskrba s pitno vodo za območje Občine Medvode je zagotovljena. Večino vode občina pridobiva iz lastnih vodnih virov. Za vodovode v zasebni lasti morajo vaški vodovodni odbori poiskati upravljavca. Zagotoviti bo potrebno dodatne vire pitne vode ter nadgraditi obstoječe vodovodno omrežje.

(7)

Izdelane katastre kanalizacijskega in vodovodnega omrežja je potrebno dopolnjevati in vzdrževati. Na vodovodnem omrežju je potrebno izvajati menjave azbestnih cevi.

(8)

Naselja v občini za katera je po operativnem programu zahtevana izgradnja kanalizacije in s kanalizacijo še niso opremljena se bodo priključila na centralni kanalizacijski sistem z odvodom do sistema čiščenja odpadnih voda na centralnočistilno napravo v Ljubljani. Drugje so možni tudi samostojni sistemi.

22. člen

(odpadki)

(1)

Odpadke se bo do nadaljnjega odvažalo na RCERO. Na območju Medvod se bo ločene frakcije prevzemalo z ekološkimi otoki.

(2)

Lokacija začasnega zbirnega centra se nahaja v centru Medvode. Nov zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, namenjen za ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in poslovnih dejavnosti, se umesti na območje bivšega nelegalnega kopa na Jeprci. Zbirni center bo ograjen, posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov in surovin. Odpadki se na mestu centra ne predelujejo. Z zbirnim centrom se sledi ciljem čistega okolja in varnega ravnanja z odpadki.

(3)

Sanira se vsa nelegalna odlagališča odpadkov in preprečuje njihovo ponovno nastajanje. Občina bo vzpostavila register nelegalnih odlagališč odpadkov in ga bo redno posodabljala. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov imajo tiste lokacije, ki so na območjih varstva vodnih virov, v bližini vodotokov in na poplavnih območjih.

23. člen

(pokopališka dejavnost)

V Občini Medvode je pet pokopališč in sicer v Preski, v Sori, v Zgornjih Pirničah, v Smledniku in na Topolu pri Medvodah. Na pokopališčih Smlednik in Pirniče se zaradi potreb načrtuje širitev pokopališča. Na območju občine se nahaja tudi pokopališče v lasti Karmeličanskega samostana Sora.

24. člen

(javna razsvetljava)

Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Medvode, ki ima namen uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih svetil ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči). Uvede se časovne intervale osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk na javno manj obremenjenih območjih).

II. 5 Okvirna območja naselij

25. člen

(območja naselij)

Območja naselij so: Medvode, Smlednik z Valburgo, Sora, Zgornje Pirniče, Goričane, Topol pri Medvodah, Zbilje, Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Hraše, Ladja, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Trnovec, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno Goro, Zgornja Senica in Žlebe.

II. 6 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve in razpršene gradnje

26. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1)

Območja razpršene poselitve so značilna za hribovito zaledje, predvsem za območje Polhograjskega hribovja. Poselitveni vzorec so manjša naselja, posamezne kmetije in zaselki, tudi razpršene gradnje in skupine objektov, ki se jim je spremenila namembnost in se pretežno uporabljajo za bivanje. Za območja je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967.

(2)

V primerih, ko razpršena poselitev pomeni avtohtoni vzorec poselitve, se ta ohranja in varuje z:

-

obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih objektov,

-

odstranitvijo obstoječih objektov in gradnjo novih objektov,

-

novogradnjo v okviru že opredeljenih stavbnih zemljišč,

-

dovoljujejo se manjše širitve stavbnih zemljišč, predvsem za potrebe domačinov in za zagotavljanje razvoja v Polhograjcih in preprečevanja odseljevanja.

(3)

Dopustne so funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij za potrebe kmetij in njihovih dopolnilnih dejavnosti ter lokalnega prebivalstva.

(4)

Pri urejanju teh območij je potrebno upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih struktur.

27. člen

(razpršena gradnja)

(1)

Glavna cilja sta preprečevanje nove razpršene gradnje in sanacija območij obstoječe razpršene gradnje, predvsem s primerno infrastrukturno opremljenostjo. Razpršena gradnja se pojavlja na območju celotne občine.

(2)

Območja obstoječe razpršene gradnje se sanirajo kot:

-

razpršena gradnja, ki se vključi v naselje,

-

razpršena gradnja kot območje novega naselja.

(3)

Obstoječo razpršeno gradnjo se vključi v obstoječe naselje pod naslednjimi kriteriji:

-

funkcionalna in oblikovna povezanost z obstoječim naseljem,

-

možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja,

-

možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja (glede na traso in zmogljivost vodovodnega in nizkonapetostnega električnega omrežja ter možen priključek na javno cesto in na javno kanalizacijsko omrežje oziroma na malo čistilno napravo),

-

gradnja se ne nahaja na potencialno ogroženih ali varovanih in varstvenih območjih (poplave, plazovi, kulturna, naravna dediščina ...).

(4)

Območje razpršene gradnje se opredeli kot novo naselje, če so izpolnjeni naslednji kriteriji:

-

kadar obstoječe razpršene gradnje ni mogoče vključiti v obstoječe naselje, vendar jo je možno zaradi zaključenosti tega območja oblikovati v novo naselje in kadar obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom. Pri tem naj se upošteva, da Občina Medvode na celotnem območju občine sama organizira in zagotavlja šolske prevoze,

-

razpršena gradnja formira gručasto ali linearno pozidavo, ki jo je možno oblikovati v zaokroženo celoto,

-

se ne nahajajo na potencialno ogroženih ali varovanih in varstvenih območjih (poplave, plazovi, kulturna, naravna dediščina ...),

-

zemljišče za gradnjo je možno ustrezno komunalno opremiti (glede na traso in zmogljivost vodovodnega in nizkonapetostnega električnega omrežja ter možen priključek na javno cesto in na javno kanalizacijsko omrežje oziroma na malo čistilno napravo).

(5)

Območje razpršene gradnje se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve, če so izpolnjeni naslednji kriteriji: obstoječa razpršena gradnja, ki predstavlja poseben vzorec poselitve na gričevnatem območju in je vezana na kmetijsko pridelavo oziroma in dopolnilno dejavnost na kmetiji (na primer kmečki turizem).

(6)

Gradnja objektov za turistično-rekreacijske namene zunaj poselitvenih območij bo možna, če:

-

bodo naravne razmere omogočale izvajanje dejavnosti oziroma bo prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami,

-

bo možno racionalno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno vodo oskrbo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(7)

Območja sanacij razpršene gradnje so razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve – karta 3). Za njihovo urejanje se izdela OPPN ali PPIP s poudarkom na oblikovni in komunalni sanaciji ob hkratni preveritvi terenskih razmer za primernost gradnje. Urejanje teh območij se izvaja fazno.

II. 7 Usmeritve za prostorski razvoj občine

II. 7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

28. člen

(celovita prenova naselij)

(1)

Na območju centra Medvod se bodo oblikovale nove centralne dejavnosti, ki bodo prispevale k večji kvaliteti bivanja in funkcionalnosti mestnega prostora. Načrtuje se ureditev tržnice oziroma tržnega prostora, večnamenske ploščadi in parka ob Medvoški cesti. Načrtuje se ureditev in razvoj obvodnega prostora Save in Sore v omrežje športno rekreacijskih poti in površin z dobrimi povezavami preko rek proti okoliškim naseljem. Načrtuje se izgradnja brvi čez Savo in Soro.

(2)

Poselitvena območja se bo opremljalo z ustrezno komunalno in prometno infrastrukturo. Bivalna območja ter območja centralnih dejavnosti ter zelene površine se bo povezovalo s peš ter kolesarskimi potmi.

(3)

Za območji naselbinske dediščine Zbilje – Vaško jedro (EŠD 16317) in Smlednik – Vas (EŠD 16316) se izdela konservatorski načrt za prenovo, s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

29. člen

(razvoj naselij)

(1)

Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo pomembnejše občinsko središče Medvode ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem pomenu.

(2)

V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih naselij. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(3)

Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

(4)

Proizvodne dejavnosti se prilagaja potrebam občine. Na podlagi določil tega Odloka se lahko obrtna in storitvena dejavnost umešča v obstoječe tipe naselij.

(5)

Usmeritve za prostorski razvoj občine so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve – karta 3).

30. člen

(širitve naselij)

(1)

Večji širitvi stanovanjskih naseljih sta predvideni v naseljih Vaše in Vikrče.

(2)

Območje širitve v Vašah se bo urejalo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

(3)

Z usmerjanjem poselitve na obstoječa in razširjena območja naselij se odpravlja vzroke, ki vplivajo na večanje razpršenosti poselitve, razpršene gradnje in prekomerno onesnaževanje okolja.

(4)

Manjše širitve se bodo izvajale tudi pri drugih naseljih, kot zaokrožitve in funkcionalne dopolnitve. Širitve bodo usmerjene tako, da z novimi gradnjami ne bo ovirana primarna raba prostora ali poslabšane ekološke razmere.

(5)

Pri urejanju in širitvi obstoječih naselij in vasi je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij posameznih naselij in vasi ter značilnosti oblikovanja grajene strukture.

31. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Območja stanovanj

-

Cilj Občine Medvode je zagotoviti zadostno število stanovanj za povečano število prebivalcev, zagotoviti različne tipe stanovanj, ki bodo omogočali mešano socialno strukturo stanovalcev in ustrezali tipološko diferencirani strukturi družin ter povečati delež površin za organizirano stanovanjsko gradnjo. Za stanovanja bo občina ohranjala obstoječa pretežno stanovanjska območja ter načrtovala nekatera nova.

-

Večji delež novih stanovanj bo na območjih širitev naselij v osrednjem urbaniziranem delu občine, ki je zaradi svoje razvitosti, opremljenosti s centralnimi funkcijami, opremljenosti z ustrezno komunalno infrastrukturo in dobrih prometnih povezav najbolj primeren za umeščanje novih stanovanjskih površin. Na drugih razvojnih območjih se predvideva pretežno eno oziroma dvostanovanjske stavbe.

-

Skladno s krepitvijo vloge lokalnih razvojnih središč se bo površine za stanovanja načrtovalo v Vašah in v Vikrčah. Načrtovalo se bo pretežno eno oziroma dvostanovanjske stavbe.

-

V ostalih delih občine se bo zagotavljal manjši delež novih površin za stanovanjsko gradnjo. Nove stanovanjske površine bo občina zagotavljala v sklopu zapolnjevanja nepozidanih zemljišč znotraj naselij in kot zaokroževanje naselij tam, kjer na robovih naselij niso opredeljena območja kvalitetnih prostorskih struktur.

(2)

Območja centralnih dejavnosti

-

Cilj občine je na svojem območju in v povezavi z regijo razvijati uravnoteženo in povezano omrežje centralnih dejavnosti. V občini se bo zagotavljalo in umeščalo centralne dejavnosti, da Medvode ne bodo postale spalno naselje Ljubljane.

-

Za zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti bo občina ohranjala obstoječa območja tovrstnih dejavnosti, ki so v lokalnih središčih naselij Medvode, Goričane, Smlednik z Valburgo, Zgornje Pirniče, Sora, Zbilje in Topol pri Medvodah. Omrežja se bo dopolnjevalo glede na demografska gibanja in dostopnost. Sočasno z načrtovanjem poselitve ter omrežjem centralnih dejavnosti se bo načrtoval integriran promet. Urbano središče, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih, dejavnosti ter bivanju bo v mestu Medvode.

-

Družbene izobraževalne dejavnosti se bodo ohranjale v Medvodah, Smledniku, Valburgi, Zgornjih Pirničah, Zgornji Senici, Sori in Topolu pri Medvodah. Obstoječo mrežo osnovnih šol in vrtcev bo občina dopolnjevala, glede na potrebe in načrtovane poselitve. V Preski se predvideva novo območje centralnih dejavnosti, ki med drugim dovoljuje tudi izgradnjo novega vrtca oziroma osnovne šole. Ob podružnični osnovni šoli Sora se predvideva območje za ureditev športnih površin in igrišč za potrebe osnovne šole in vrtca.

-

V Medvodah se nahaja dom za starejše občane. Kapacitete v domovih za ostarele, varovana stanovanja in druge oblike skrbi za starejše občane se bo dopolnjevalo v skladu z demografskim gibanjem in načrtovanimi širitvami novih stanovanjskih območij. Na območju Hraš se načrtuje nov dom za starejše občane.

-

V Hrašah se bo opuščeno območje hlevov za rejo govedi »Agroemone« preoblikovalo v območje družbenih ali turističnih dejavnosti, kot so izobraževanje, zdravstvo, kultura, šport ali turistično rekreativne dejavnosti, v povezavi z že obstoječo naravno in kulturno krajino, kot so ribniki v Hrašah in jahalni center Janhar.

-

Za objekte oziroma za izvajanje dejavnosti je potrebno načrtovati ustrezno komunalno opremljenost in upoštevanje omejitev glede varstva narave – ribniki Hraše. Nova dejavnost ne sme biti moteča za lokalno prebivalstvo.

-

Gasilski dom v Zgornjih Pirničah se bo premestil na območje v bližino Osnovne šole in vrtca Pirniče. Prostovoljno gasilsko društvo Spodnje Pirniče–Vikrče–Zavrh bo na območju Vikrč pridobilo površine za poligon, kjer bodo lahko izvajali svoje dejavnosti.

(3)

Območja zelenih površin

-

Na območju centra Medvod ob Medvoški cesti, kjer se nahaja nogometno igrišče, se načrtuje ureditev mestnega parka. Manjši park se načrtuje tudi v sklopu ureditve tržnice v centru Medvod.

-

V lokalnih središčih ali v njihovi neposredni bližini so zagotovljene zelene površine, kot so parki, sprehajalne poti, igrišča, nabrežja, predahi med naselji in podobno, kot prostor med grajenim tkivom naselij, dostopnim vsem uporabnikom. Na območju Občine Medvode so kot zelene površine že določena naslednja območja: Zbiljsko jezero z obvodnim pasom ob reki Savi, golf igrišče v Smledniku, Kamp Dragočajna, obvodni pas z ureditvijo kopališča ob reki Sori, ureditveno območje za šport in rekreacijo ob reki Sori, smučišče v dolini Ločnice, območje zelenih površin pod Hotelom Medno in območje okolice dvorca Goričane.

(4)

Območja proizvodnih dejavnosti

-

Cilj Občine Medvode je zagotoviti prostorske možnosti za razvoj obstoječih vitalnih industrijskih dejavnosti in za razvoj drugih proizvodnih dejavnosti, predvsem obrtne dejavnosti. Ob tem bo potrebno zmanjšati negativne vplive proizvodnih dejavnosti na okolje in prostor, tako v centralnem delu Medvod, kjer se industrija nahaja v neposredni bližini stanovanj ter ob reki Savi in reki Sori kot v drugih naseljih, kjer so dejavnosti moteče za bivalno okolje.

-

Obstoječa območja, ki so pretežno namenjena za proizvodne dejavnosti (podjetje Helios v Preski, podjetje Papirnica Goričane v Goričanah) in obstoječa območja, ki so pretežno namenjena za poslovno – obrtne dejavnosti (podjetje Donit v Medvodah, območje Tekstilna in podjetje Pohištvo Iskra v Preski, podjetje Brinox v Sori in podjetje Proj v Žejah) se bo ohranjalo.

-

Načrtuje se širitev obstoječih proizvodnih con v Vašah, v Preski in na Jeprci ter nova obrtna cona v Mošah.

32. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Oblikovanje naselij bo v Občini Medvode zagotavljalo ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo.

(2)

Za celovito načrtovanje razvoja urbanih središč Medvode in Smlednik sta bila izdelana urbanistična načrta.

(3)

Tipe zazidave se bo uskladilo z obstoječo pozidavo, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Pri tem se bodo upoštevala načela kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavljajo z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja, kakor tudi posameznih stavb. Vzpodbujalo in razvijalo se bo takšne oblike stanovanjske zazidave, ureditve in medsebojne razmestitve objektov, ki vzpodbujajo socialne stike in zagotavljajo primerno večje gostote zazidave, istočasno zagotavljajo tudi zadostne javne in zelene površine.

(4)

Pri načrtovanju vaških naselij bo treba upoštevati tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbujati notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov.

(5)

Naselji Smlednik in Zbilje sta opredeljeni kot naselbinska dediščina. Tipologija nove zazidave bo sledila značilnostim prostora in obstoječim grajenim strukturam.

(6)

Vaška naselja z gručasto morfologijo (Dol, Sora, Zavrh, Moše, Dragočajna ter Spodnja in Zgornja Senica) se bo urejalo skladno z naslednjimi usmeritvami:

-

ohranjanje oziroma ponovno vzpostavljanje gručasto oblikovanega naselja z jasnim vstopom v naselje in centrom naselja,

-

ohranjanje gozdnega zaledja naselja in odpiranje naselja na ravninske kmetijske površine,

-

ohranjanje enotne etažnosti naselja, ki naj ne presega enonadstropnih objektov,

-

oblikovanje samo skrbnega naselja v navezavi z mestom,

-

širitev (zgoščevanje oziroma zapolnjevanje) naselij s prostostoječimi stanovanjskimi objekti,

-

sanacija degradiranih območij z ustreznimi rabami, ki se vključujejo v kulturno krajino,

-

ohranjanje vizur na pozitivne dominante v prostoru,

-

varovanje naravne in kulturne dediščine,

-

vzpostavljanje infrastrukturnega omrežja med naselji in mestom.

(7)

Naselja Smlednik, Valburga in delno Hraše, nimajo več želene gručaste oblike. Značilne za to kulturno in arhitekturno krajino je pas stihijsko zaraščenih vaških naselij ob glavni komunikaciji. Glede na velike prostorske možnosti z bogato kulturno dediščino, neposredno bližino naravnih danosti prostora (Sava, Stari grad in predvideni Krajinski park Šmarna gora) ter težnjami za stihijsko gradnjo se to območje ureja z Urbanističnim načrtom Smlednik. V prostoru bo treba ohraniti kvalitetne prvine kulturne dediščine, da se zajezi interventne posege poselitve ter, da se za to območje pripravi dolgoročna rešitev umestitve dejavnosti v prostor z zaščito širših družbenih interesov.

(8)

Tudi naselja Verje, Zgornje in Spodnje Pirniče, Vikrče, Rakovnik, Goričane, Vaše nimajo več želene gručaste oblike. Vaška naselja se nizajo ob glavni komunikaciji ter se stihijsko stikajo. Cilj je, da se med posameznimi naselji in zaselki ohranja vmesne vrzeli zelenih pasov odprtega prostora.

(9)

V Polhograjskem hribovju se bo omejevala razpršena poselitev, ob upoštevanju značilnih arhitekturnih vzorcev se bo oblikoval skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi. Ob prenovi obstoječih stavb in umeščanju nove arhitekture se bo upoštevalo naslednje usmeritve:

-

varovanje podobe, merila in krajinskega okvira naselja,

-

sanacijo vidno degradiranih prostorov,

-

ustvarjanje arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora,

-

ureditve zunanjih površin s skrbnim oblikovanjem reliefa, omejitev zemljišč (ograj) in zasaditev,

-

uveljavljanje bioklimatskih principov gradnje,

-

racionalno rabo energije in uvajanje alternativnih energetskih sistemov.

33. člen

(selitev kmetij)

(1)

Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega – urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(2)

Za poseg v prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

-

kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo,

-

investitor mora predložiti ustrezno mnenje kmetijsko svetovalne službe glede perspektivnosti kmetije ter podrobnejšo utemeljitev kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti posega v prostor.

(3)

Na novi lokaciji namenjene preselitvi kmetije je gradnja stanovanjskega objekta dopustna sočasno ali po izgradnji kmetijsko-gospodarskih objektov.

II. 7.2. Usmeritve za razvoj v krajini

34. člen

(splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Krajina je rezultat naravnih procesov in človekovega delovanja. Cilji nadaljnjega prostorskega razvoja krajine so:

-

izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,

-

ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,

-

ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti na različnih ravneh: mednacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni,

-

zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.

(2)

V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, tudi poselitve in infrastrukture, bo treba zagotavljati ohranjanje naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Medvode, ki hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem ekološko kmetijstvo in razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine bo treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(3)

Na območju Občine Medvode so prostorska razmerja v velikem merilu v krajini stabilna, določena z naravnimi značilnostmi. Osrednji del občine je pretežno urbana in kmetijsko intenzivna krajina. Območje Polhograjskega hribovja je preplet naravne in kulturne krajine. Območje Smledniškega hriba in Šmarne gore je pretežno naravna krajina. Spremembam je podvrženo majhno merilo, na območjih stikov poselitve s krajino, kjer bodo potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja in ohranjanja krajine kot osnovne dobrine za razvoja bivalne kakovosti ter turizma in rekreacije.

(4)

Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe – karta 4).

35. člen

(usmeritve za območje osrednjega ravninskega dela ob Savi in Sori)

(1)

Ohranjalo se bo odprte, zelene in rekreacijske površine v urbanem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezane v prehoden zeleni sistem.

(2)

Obvodne površine se bo ohranjalo in spodbujalo razvoj rekreacije in turizma tudi z izpeljavo krožnega rekreacijskega sistema.

(3)

Ohranjalo se bo območja trajno odprtega prostora (kmetijske in gozdne površine).

(4)

Ohranjalo se bo gozdne otoke v ravnini, ki so pomembni tako zaradi ekološkega, rekreacijskega kot estetskega videza.

(5)

Ohranjalo se bo posebno vredna krajinska območja, obvodno krajino Save, kot tudi manjše vodotoke.

(6)

Vzdrževalo se bo prostorsko pojavnost in strukturiranost obdelovalnih in gozdnih površin kot njihovo ekološko stabilnost, avtohtonost kultur in vrst.

(7)

Območje Kranjsko-sorške ravnine se ohranja in teži k čim bolj ekološki kmetijski pridelavi.

36. člen

(usmeritve za območje Polhograjskega hribovja)

(1)

V Polhograjskem hribovju se bo spodbujalo tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja z dopolnilnimi programi, z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi; zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine.

(2)

Na območjih prepoznanih vrednejših kulturnih krajin se bi ohranjalo celke in druga območja kmetij s kmetijskimi površinami, predvsem stimuliralo dodatne dejavnosti, ki bi pripomogle k boljšemu ekonomskemu položaju skozi dopolnilno obrt in dodatno turistično ponudbo na kmetijah. Na ostalih območjih se bo zaraščanje površin v hribovitem svetu, kjer je bilo obdelovanje že opuščeno prepustilo naravni sukcesiji.

(3)

Nova poselitev mora biti skladna s krajinskimi značilnostmi prostora kot tudi z oblikami dosedanjega pojavljanja poselitve.

(4)

Vodotoke in njihov obvodni svet je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.

37. člen

(usmeritve za območje Smlednik z zaledjem)

(1)

Območje intenzivnih kmetijskih površin z ravninskim gozdom in strnjenimi naselji.

(2)

Območje Smlednika in Šmarne gore je opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni; izven načrtovanega prostorskega razvoja se ne bo posegalo z novimi urbanimi rabami, s katerimi bi se spreminjala njegova celovita prepoznavnost in naravna kakovost.

(3)

Ohranjanje in varstvo kmetijskih površin se bo izvajalo sočasno z reševanjem kmetijske problematike posameznih večjih kmetij; velike in vitalne kmetije se lahko prestavi na ugodnejše lokacije izven naselij. sproščene površine znotraj naselij se lahko nameni stanovanjski pozidavi.

(4)

Varovalo se bo naravno ohranjenost, razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami, pestrost, tipološko raznovrstnost in druge vrednote, ter značilno drobno parcelacijo obdelovalnih kmetijskih zemljišč.

(5)

Ohranjalo se bo obstoječe prostorsko razmerje med kmetijskim, gozdnim in vodnatim prostorom.

(6)

Ohranjalo se bo struge in obvodno krajino vseh naravno bolj ohranjenih vodotokov.

(7)

Pri urejanju kmetijskega prostora se bo upoštevalo funkcionalne zahteve in naravne ter kulturne značilnosti.

(8)

Gospodarjenje z gozdnimi ravninskimi območji bo zagotavljalo njihovo ohranjenost, ekološko stabilnost, avtohtono vrstno sestavo ter prostorsko pojavnost gozda.

(9)

Kmetijska raba se bo ohranjala v obstoječem obsegu, vzdrževala se bo tudi prostorska strukturiranost obdelovalnih in gozdnih površin.

(10)

Ohranjala se bo identiteta gručastih vaških naselij, Moše, Dragočajna, Hraše.

(11)

Preprečevalo se bo nadaljnje stihijsko združevanje naselij Smlednika, Valburge in Hraš, zato je cilj, da se med posameznimi naselji ohranja vmesne vrzeli zelenih pasov odprtega prostora.

(12)

Razvoj intenzivnega kmetijstva se bo še naprej usmerjal na kmetijska zemljišča največje ustreznosti, kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno v evropskih razmerah. Na območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se bo kmetijska dejavnost lahko specializirala in racionalno prostorsko organizirala in se prilagajala težnji za čim bolj ekološko kmetijsko pridelavo.

II. 7.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

38. člen

(kmetijstvo)

(1)

Skupna površina Občine Medvode je 7.767 ha, od tega je 1.974 ha kmetijskih zemljišč (25,4 %).

(2)

Najboljših kmetijskih zemljišč je 1.614 ha (81,8 %), drugih kmetijskih površin 360 ha (18,2 %). Kmetijske površine so v Občini Medvode dobro zastopane predvsem v osrednjem delu ob Savi in Sori ter na območju Smlednika in Valburge z zaledjem. Veliko manj kmetijskih površin je prisotnih na območju Polhograjskih Dolomitov, kjer je relief bolj razgiban in se kmetijske površine prepletajo z gozdnimi površinami.

(3)

Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujati kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

(4)

Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se bo razvijalo dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezovalo z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.

(5)

Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se bo razvoj intenzivnega kmetijstva usmerjalo na večja ravninska območja – severni in osrednji del občine, kjer so za to ustrezni pogoji in kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno v evropskih razmerah. Na teh območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se bo lahko kmetijska dejavnost specializirala in racionalno prostorsko organizirala. Zemljišča za gradnjo, preselitev ali širitev kmetij se bodo lahko namenjala tudi zunaj poselitvenih območij, kadar bodo imela perspektivna gospodarstva ustrezno koncentracijo kmetijske posesti na kmetijo ter bodo skladna z zahtevami za varstvo naravnih virov in kakovostmi krajinskega in grajenega okolja.

(6)

V Polhograjskem hribovju se bodo spodbujale tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja z dopolnilnimi programi, z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi.

(7)

Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. S spodbujanjem nadaljnje kmetijske rabe bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom.

39. člen

(gozdarstvo)

(1)

Občino Medvode pokriva 4.833,62 ha gozdov, kar predstavlja okoli 66 % površine. Prevladujejo gozdne združbe z bukvijo in gozdovi rdečega bora.

(2)

Značilni so gozdovi, ki imajo zaradi bližine naselij izjemno poudarjene socialne funkcije. Najbolj izraženi sta higiensko- zdravstvena in klimatska funkcija. Gozdovi s poudarjeno klimatsko funkcijo varujejo naselja in kmetijske površine pred vremenskimi ekstremi, higiensko zdravstvena funkcija se določi v gozdovih ob emisijskih virih. Sorazmerno veliko gozdov ima poudarjeno funkcijo nabiranja stranskih gozdnih proizvodov, kot je nabiranje borovnic, gob in kostanja. Veliko gozdov ima poudarjeno ekološko funkcijo, tu gre predvsem za gozdove, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih.

(3)

V Občini Medvode so gozdovi dveh kategorij:

-

večnamenski, ki jih je 93,5 % in

-

varovalni gozdovi, ki so bili razglašeni z uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, teh je 6,5 %. Nahajajo se na izpostavljenem pobočju Polhograjskih Dolomitov, to je Gontarska planina in Veliki Babnik, deloma se nahajajo tudi na severnem pobočju Šmarne gore v katastrski občini Spodnje Pirniče.

(4)

Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj kmetij in podeželja.

(5)

Na območjih varovanih gozdov, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bo gospodarjenje prilagojeno tem pogojem.

(6)

Cilj občine je ohranjati gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb občine. Potrebno je ohraniti primerno gozdnatost v vseh krajinah in preprečevanje drobljenja gozdnih površin, ohranitev posameznih dreves, skupin drevja, ohranitev in oblikovanje gozdnih robov ter skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.

(7)

Cilj občine je vzdržen razvoj gozdov v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti, ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov, ki se kaže v zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljšanju vodnih razmer in v prispevku gozda k čistosti zraka.

(8)

Pomemben cilj občine je tudi ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju s pospeševanjem celovitega razvoja podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(9)

Zaradi večnamenske funkcije gozda je potrebno urejati tudi razvoj gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, izobraževanje in raziskovanje.

(10)

Cilji gospodarjenja z gozdovi so povzeti iz Programa razvoja gozdov v Sloveniji.

40. člen

(vode)

(1)

Občina Medvode leži ob sotočju Save in Sore. Najpomembnejši vodotoki v občini so Sava, Sora, Mavelščica in Ločnica. Na območju Občine Medvode sodita med vodotoke 1. reda Sava in Sora, vsi ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.

(2)

Poseganje v vodna in priobalna zemljišča in rabo voda se ureja v skladu s področno zakonodajo.

(3)

Pri načrtovanju dejavnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki na vodah 1. reda segajo 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma najmanj 40 m zunaj območij naselja ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda.

(4)

Obsežni del območja občine se nahaja znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode.

(5)

Območja ob Sori in Savi od Medvod do meje z Mestno občino Ljubljana so poplavno ogrožena. Na Savi sta zgrajeni hidroelektrarni Mavčiče in Medvode, ki v primeru porušitve visokih pregrad predstavljata poplavno nevarnost. Zaradi hudourniške nravi vodotokov in padavinskih vod v Polhograjskem hribovju in na območju Smleško-Hraškega hriba so poplavno ogrožene tudi doline vodotokov Ločnica, Prešnica in Mavelščica ter ravninski del med Valburgo in Hrašami.

(6)

Poplavna ogroženost v Občini Medvode se zmanjšuje skladno s strokovnimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi, kot so navedeni v izdelanih strokovnih podlagah – hidrološko hidravličnih študijah, ki so sestavni del OPN. Na tistih območjih kjer poplavna in erozijska nevarnost povezana s poplavami še ni določena, jo je pred predvidenimi posegi potrebno določiti v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.

(7)

S preprečevanjem urbanizacije na poplavnih območjih in s prepovedjo spreminjana površja na območjih obstoječih naravnih retencijskih tj. poplavnih površin se ohranja naravna sposobnost zadrževanja vode na teh površinah. Načrtovanje ureditev na poplavnih območjih ni dopustno in je izjemoma mogoče le z upoštevanjem pogojev in omejitev kot jih določajo veljavni predpisi s področja voda.

(8)

Na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ne glede na načrtovano namensko rabo prostora, so vsi posegi prepovedani, izjemoma dovoljeni v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.

(9)

Zaradi možnosti zamašitve prepustov in premajhne prevodnosti sistema odvajanja padavinske odpadne vode lahko pride do poplavljanj objektov. Pri načrtovanju pozidave na kritičnih območjih gradnja podkletenih objektov ni dovoljena. Najbolj kritični so prepusti na vodotokih, ki odvajajo vode iz zaledja. Akumulacija naplavin na teh vodotokih lahko povzroči zmanjšano pretočnost prepusta ali celo zamašitev in posledično privede do poplavljenih območij, ki niso prikazana v hidrološko-hidravlični študiji ki je del tega OPN.

(10)

Omilitvene ukrepe je potrebno razumeti na način, da so posegi na načrtovani namenski rabi prostora prepovedani v posameznih razredih poplavnih nevarnosti, dokler ne bodo izvedeni celoviti ukrepi, ki bodo znižali razred poplavne nevarnosti. Prepoved posegov velja tudi za tista poplavna območja za katera niso določeni specifični omilitveni ukrepi (npr. za območje Goričan, Goričane tovarna papirja Medvode d.d. ipd.)

(11)

Za zmanjšanje poplavne nevarnosti se bo na naslednjih vodotokih izvedlo omilitvene ukrepe kot sledi:

Sora	– znižanje obstoječega praga za približno 1,20 m, – čiščenje nanosa v strugi in izravnava nivelete dna v dolžini 560 m gorvodno od praga, – lokalna izravnava terena na desnem bregu Sore v območju načrtovanega športnega centra na koto gladine 0100+0,50m (odsek približno 315 m gorvodno od vtoka Vašanskega grabna do železniškega nadvoza), – do izvedbe ureditve korita je rekonstrukcija obstoječih objektov znotraj poplavnega območja možna pod posebnimi pogoji (v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda).
Ločnica	– izravnava nivelete dna od PLOC37-PLOC60, – ureditev struge s širino dna b=4,50m in naklonom brežin 1:1,50, – trije novi prepusti v PLOC50, PLOC54 in PLOC56 zamenjajo obstoječe: v profilu PLOC50 je predviden prepust b/h=7,00 m/3,00 m, namesto 5,70 m/2,25 m, v profilih PLOC54 in PLOC56 pa sta predvidena prepusta b/h=6,60 m/3,20 m, namesto 6,50 m/2,10 m in namesto 4,50 m/2,20 m, – rekonstrukcija obstoječih objektov znotraj poplavnega območja je možna pod posebnimi pogoji (v skladu z uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav).
Mavelščica	– ureditev struge Mavelščice od PMAV9 do PMAV15, – nova premostitev na lokalni cesti (b/h=6,70 m/2,90 m), – nasip ob stari cesti Medno–Jeprca, – lokalno varovanje objekta, – lokalna izravnava terena na desnem bregu med PMAV14 do PMAV16, – zaradi nove ceste je potrebna ureditev sotočja Mavelščice in Dobrave (prestavitev obstoječega izliva ca 70 m gorvodno Mavelščice), – do izvedbe ureditve korita je rekonstrukcija obstoječih objektov znotraj poplavnega območja možna pod posebnimi pogoji (v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda).
Območje Smlednika, Valburge in Hraš	– Za območje kjer je v hidrološko hidravličnih študijah, ki so sestavni del OPN predlagan dvig terena, je potrebna kota 342.50 m n.m., kar je približno kota terena na območju obstoječe pozidave. Gradnje podkletenih objektov ni dopustna.
Območje ob potoku Grapce in Grapce 1	– V poplavnem območju je obstoječe parkirišče, katerega ni dovoljeno dvigniti nad obstoječo koto terena. Ob napovedi padavin z večjo intenziteto ali ob dolgotrajnih padavinah in neurjih parkiranje na teh površinah ni dovoljeno. Do vzpostavitve režima, ki bo omogočal izvajanje ukrepa, uporaba parkirišča ni dovoljena.
Sava	– Ukrepi, ki se nanašajo na umeščanje ceste NC Jeprca–Stanežiče–Brod: – Premostitev dolvodno od pregrade HE Medvode, ki bo potekala sorazmerno visoko nad Savo, bo brez podpornih stebrov v koritu. Priključni nasip na levem bregu bo delno segal na poplavno ravnico. – Premostitev v Preski bo brez podpor v koritu, delno pa posegata priključna nasipa na poplavni ravnici desnega in levega brega. – Dolvodno od premostitve do Mednega bo nasip NC potekal po robu poplavne ravnice vzdolž Save. – Premostitev med Mednim in Vikrčam ne bo imela podpor v koritu Save, v poplavnem delu desnega brega pa bosta dve podpori in priključni nasip na robu poplavnega območja. Na levem bregu bo dostopni nasip potekal preko poplavne ravnice, podporni steber pa bo na zgornjem robu brežine Save. – Pred izgradnjo NC Jeprca-Stanežiče-Brod morajo biti izvedeni tudi ukrepi na Mavelščici.
Celotno območje občine	– Na vseh vodotokih je potrebno izvesti pregled stanja na terenu. Odstrani se plavje, podrta drevesa in podobno. Izvede se sanacija eventualnih poškodb po obilnejših padavinah in neurjih.

(12)

Za omilitvene ukrepe iz predhodne točke, ki posegajo na območja varovane narave, se izvede dodatne presoje sprejemljivosti poseganja v varovana območja.

(13)

Občina bo spodbujala razvoj rekreacijskih poti in površin ob glavnih vodotokih v dolini ter rekreacijo na vodah. Zbiljsko jezero, ki je nastalo z izgradnjo jezu na Savi je dobro integrirano v prostor, zato se bo tu še nadalje izkoriščalo rekreacijske in turistične potenciale jezera.

(14)

Ohranjene vodotoke in njihov obvodni svet na območju Polhograjskih Dolomitov bo treba ohranjati tudi v prihodnje.

(15)

Kvaliteto podtalnice se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja odpadnih vod.

(16)

Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

(17)

Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(18)

Z urejanjem in čiščenjem melioracijskih kanalov se bo zagotavljalo ustrezno pretočnost kanalov.

41. člen

(turizem in rekreacija)

(1)

Zasnove in usmeritve za razvoj turizma v prostoru so povzete po študiji »Razvojne možnosti turizma v Občini Medvode«, ki jo je izdelalo podjetje OIKOS d.o.o., decembra 2006.

(2)

Velika priložnost občine je v bogastvu ohranjene naravne in tudi kulturne dediščine, ki je lahko dostopno bližnjim urbanim območjem.

(3)

Velik potencial za razvoj turizma v občini predstavlja bližina glavnega mesta in letališča Jože Pučnik ter povezovanje z drugimi turističnimi območji.

(4)

Potrebno za je vzpostaviti primerno infrastrukturo za boljšo dostopnost do naravnih in kulturnih vrednot ter turističnih produktov, kar vključuje urejeno prometno infrastrukturo (ceste, kolesarske poti, pešpoti, parkirišča), ustrezne informacije ter povezavo med posameznimi ponudniki.

(5)

Ureditev parkirišč je potrebna tudi z vidika ohranjanja naravnega okolja in omogočanja turistom, da svoj prosti čas preživijo v nedotaknjeni naravi.

(6)

Občina Medvode ima štiri območja, ki so pomembna z vidika razvoja turizma:

-

Medvode z okolico,

-

Zbiljsko jezero in Kamp Smlednik v Dragočajni,

O predpisu

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode

Časovnica