TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1351/2013-10 z dne 3. 1. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Tožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu.

Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Navedena določba kot kazen tudi ne določa zgolj smrtne kazni, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni ključno, ali so tožnikove navedbe, da ga bodo v primeru vrnitve ustrelili in na katere je oprla v tej zvezi svojo odločitev tožena stranka, resnične, poleg tega pa je treba tudi upoštevati , da se določbe sirskih predpisov, ki se nanašajo na odklonitev služenja vojaškega roka in ki jih navaja tožena stranka, nanašajo na mirnodobsko ureditev, ne pa tudi na sedanje stanje v Sirski arabski republiki.