TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper sklepa sodišča prve stopnje z dne 12. 12. 2017 in z dne 2. 10. 2018 se zavrneta ter se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške odgovorov na pritožbi v višini 3.802,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Ključno je torej, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano ravno zaradi izdanega Odloka, ki je sporno pot kategoriziral za občinsko cesto, s čimer je imela tožeča stranka upravičeno pričakovanje, da ima do svojih zemljišč zagotovljen neoviran dostop zemljišč, na katerih je nato izvedla gradnjo objektov. Iz odločbe o razveljavitvi gradbenega dovoljenja izhaja, da je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno, ker je tožena stranka z navedenim Odlokom s podzakonskim aktom (protiustavno) razlastila zasebne lastnike zemljišč na sporni poti. Razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja torej ni v sferi tožeče stranke, kot je to zmotno trdila pritožnica, temveč v sferi tožene stranke. Tožena stranka bi lahko nastalo protiustavno stanje sanirala z eno od zgoraj navedenih možnosti, česar ni storila. Zato dejstvo, da je gradbeno dovoljenje razveljavljeno, tožene stranke ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi njenega protipravnega ravnanja (izdaje Odloka in nato sklepa, s katerim je sporno pot izvzela iz kategorizacije občinske ceste).

Tudi dejstvo, da je tožeča stranka s sodno uveljavitvijo služnosti čakala, v konkretnem primeru ne more iti v breme tožeče stranke, saj je zaradi izdanega Odloka o kategorizaciji sporne poti za javno (občinsko) pot in izdanega gradbenega dovoljenja, upravičeno pričakovala, da ima do svojih zemljišč neoviran dostop. V navedenih okoliščinah, ko je bila pot kategorizirana kot javna, vprašanje služnosti logično ni bilo relevantno, ker služnost v primeru, ko je pot javna (in jo lahko vsak uporablja), ni niti potrebna, niti mogoča, saj na javni cesti (ki je javno dobro) ni mogoče pridobiti stvarnih pravic.