TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu in odločitvi o stroških razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.

Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.

Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).