1812. Odlok o razglasitvi kraja poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 30/11 - odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o razglasitvi kraja poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici za kulturni spomenik državnega pomena
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine Osankarica - Kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona (EŠD 418).
(2)
Enota ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo in poseben družbeni pomen kot pomembna zgodovinska lokacija in simbolni prostor dediščine naše države.
(3)
Enota je kulturni spomenik z zgodovinskimi, simbolnimi, krajinskimi in arhitekturnimi (umetnostnimi) vrednotami.
(4)
Enota je varovana z namenom ohranjanja avtentičnega prostora in simbolnega kraja spomina na vse padle partizane na Pohorju.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
-
kulturni spomenik je avtentični prostor zadnjega boja partizanskega bataljona, v katerem so padli vsi borci,
-
prostor je nadgrajen z javnim spomenikom, ki je izjemna kiparska in prostorska celota (arhitekt Branko Kocmut, skulptura Slavko Tihec, 1959) in je eden ključnih spomenikov padlim v Sloveniji,
-
avtentični ostanki zimskega tabora in javni spomenik so pomembni za razumevanje zgodovinskih dogajanj v Evropi.
(1)
Spomenik obsega nepremičnino: parcelo št. 1494/7, k. o. 725 - Kot.
(2)
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 6. maja 2002, Uradni list RS, št. 43/02; datoteka z dne 25. februarja 2014; izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:10000.
(3)
Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).