NPVCP – Nacionalni program varnosti cestnega...

3025. Nacionalni program varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji (NPVCP)

Na podlagi petega odstavka 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 – odločba US, 61/2000, 100/2000 – odločba US in 21/2002) in 168. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95 – popravek, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, 9/2001, 13/2001 in 52/2001 – odločba US) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. 6. 2002 sprejel

N A C I O N A L N I P R O G R A M
varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji (NPVCP)

1. UVOD

Predlog Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju: program) temelji na določbi petega odstavka 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).

Program je kompleksen, interdisciplinaren in z vidika prometnovarnostne stroke zahteven dokument. Ima jasno opredeljene cilje ter aktivnosti za štiriletno obdobje.

Temeljni namen programa je bil tudi opredelitev ključnih nosilcev in časovnih rokov za izvedbo konkretnih nalog, s katerimi se bo zmanjšalo število prometnih nesreč in njihovih posledic. Vzgoja in izobraževanje, tehnični ukrepi, nadzor nad spoštovanjem varnostno-pravnih standardov, raziskovanje varnosti cestnega prometa, medijske aktivnosti in drugi ukrepi, usmerjeni v spremembe prometnovarnostnih stališč in ravnanj, so značilnosti tega dokumenta, s pomočjo katerih bo zadovoljeno njegovemu namenu in ciljem.

Program obravnava tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa. To so pešci, kolesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov, ki so primarno obravnavani kot potencialne žrtve prometnih nesreč. Poleg treh najbolj ogroženih skupin udeležencev cestnega prometa pa program izpostavlja tudi dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč, in sicer hitrost ter alkohol.

&fbco;binary entityId="29da928b-c51f-482d-adbe-376bdd664ef5" type="jpg"&fbcc;

* (opomba: Izračun temelji na vrednostih stroškov posledic prometnih nesreč, ki so navedene v študiji “Vrednotenje prometnih nesreč na cestah v Republiki Sloveniji“; OMEGAconsult, projektni management, d.o.o., julij 2000.)

V Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS) je prometna varnost že dalj časa nesprejemljiva in nezadovoljiva in izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in vseh njenih pripadnikov.

&fbco;binary entityId="d112e015-d942-4a8b-af6e-09675248ad2d" type="jpg"&fbcc;

V državah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je leta 1995 umrlo 137 udeležencev v cestnem prometu na en milijon prebivalcev. V slovenskem prostoru jih je v istem letu umrlo kar 208, to pomeni, da smo kar za 52% presegli evropsko povprečje. Na podlagi tega kriterija je RS v letu 1995 sodila med najmanj varne evropske države, kar velja še danes. Slabšo varnost cestnega prometa imata od držav članic EU Portugalska z 288 mrtvimi in Grčija z 211 mrtvimi udeleženci cestnega prometa na en milijon prebivalcev. S 65 in 64 mrtvimi na en milijon prebivalcev pa sta Švedska in Velika Britanija najbolj varni evropski državi.

&fbco;binary entityId="3dc7c054-1c41-4856-af87-f0fb53b7157b" type="jpg"&fbcc;

Zakon o varnosti cestnega prometa predstavlja le droben del velikega prometnovarnostnega mozaika. Brez vzgojno-izobraževalnih, nadzornih in drugih podpor ima le omejene možnosti za dolgoročno zagotavljanje boljše in predvsem stabilnejše prometne varnosti v RS. Z vzpostavitvijo prave kolektivne odgovornosti in jasnih individualnih odgovornosti ter organizacijskih in funkcionalnih vezi med načrtovalci, izvajalci, nadzorniki in ocenjevalci prometnovarnostnih procesov je program strateška in ključna podpora zakonu o varnosti cestnega prometa in varnejšemu življenju na slovenskih cestah.

&fbco;binary entityId="38817cd9-f3aa-4ccf-97f1-6d29e797df99" type="jpg"&fbcc;

Program obravnava varnost cestnega prometa celovito, tako da je iz njega možno jasno razbrati odgovore na štiri ključna vprašanja. Kje smo? Kam želimo? Kako bomo tja prišli? in Kdaj bomo tam? Odgovor na tretje vprašanje pa ni možen brez ustanovitve nacionalne organizacije za varnost cestnega prometa.

Cilj programa je sicer zmanjšanje števila umrlih, vendar pa je poleg konkretnih številčnih ciljev enako pomembna tudi vzpostavitev sistematičnega, strokovnega, usklajenega, uspešnega, učinkovitega, racionalnega in kontinuiranega dela na področju prometne varnosti v RS. Le s takšnim načinom dela bomo zagotovili osnovo za dolgoročnejše izboljševanje varnosti cestnega prometa.

2. CILJI, PROJEKTI IN KLJUČNI UKREPI

Glede na temeljno izhodišče “v najkrajšem času doseči največje možne učinke“ cilji programa izpostavljajo tri najbolj ogrožene skupine udeležencev in dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč.

&fbco;binary entityId="9f9656ef-d858-460c-989a-208f4a9f3bef" type="jpg"&fbcc;

Skladno z rezultati analiz stroškov in koristi posameznih ukrepov za dosego ciljev se prouči potreba po pridobitvi stadiona tehnične kulture.

Na podlagi analiz prometnovarnostnih razmer so po smrtnosti najbolj ogrožene naslednje tri skupine prometnih udeležencev:

= &gt; pešci,

= &gt; kolesarji in

= &gt; mladi vozniki.

&fbco;binary entityId="43ce2967-042d-4cb1-bc0d-2bccbf4d397b" type="jpg"&fbcc;

Najpogostejša vzroka prometnih nesreča sta:

= &gt; hitrost in

= &gt; alkohol.

&fbco;binary entityId="2bcee489-ba7c-49c8-929c-a9aa5afb7a2a" type="jpg"&fbcc;

Za dosego ciljev je potrebno pripraviti in izvesti projekte, ki so osnova za podrobno opredelitev ukrepov, ter potrebne finančne in kadrovske vire.

&fbco;binary entityId="4fdb6f9b-27d2-4b2f-a1e4-2eacf58a38b2" type="jpg"&fbcc;

Za vsak projekt je določen nosilec, katerega naloge so:

-

konstituiranje projektne skupine,

-

financiranje izdelave projekta,

-

izdelava projekta,

-

koordinacija izvajanja projektnih nalog,

-

nadzor in vrednotenje učinkovitosti ukrepov in

-

skrb za dolgoročno kontinuiteto projekta.

Projekti morajo biti pripravljeni po enotni metodologiji, ki bo omogočala medsebojno skladnost, povezanost in primerljivost.

&fbco;binary entityId="fa017ea0-acf7-4fd4-9124-882cbfe9c77f" type="jpg"&fbcc;

2.1 Pešci

&fbco;binary entityId="3c403a40-17a5-481d-9615-164435371ab3" type="jpg"&fbcc;

Pešci so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov, svojih napak in neustreznih površin za pešce.

V naseljih povzročijo vozniki 71% prometnih nesreč, v katerih so smrtne žrtve pešci, zunaj naselij pa 62%. Med vzroki za nesreče, ki jih povzročijo vozniki, prevladujeta neustrezna hitrost in alkoholiziranost voznika. Vzrok velikega dela nesreč, ki jih povzročijo pešci v naseljih (50%), je alkoholiziranost pešcev.

Zlasti ogroženi so starejši od 65 let, med katerimi je bistveno več žrtev kot v drugih starostnih skupinah.

&fbco;binary entityId="91358bc5-c5cf-43f0-b98c-48f1dc6b1d36" type="jpg"&fbcc;

Posredni vzrok mnogih nesreč je neustrezna ureditev naselij, kjer ni varnih površin, urejenih prehodov za pešce in niso izvedeni ukrepi za umirjanje prometa.

&fbco;binary entityId="bc64d1c0-9d0c-4c48-9c23-2ca0969f53f7" type="jpg"&fbcc;

2.2 Kolesarji

&fbco;binary entityId="6b4e26c4-ef5f-4cb1-8828-4beadd777116" type="jpg"&fbcc;

Podobno kot med pešci je tudi med kolesarji najbolj ogrožena starostna skupina nad 65 let. Kolesarji v tej starostni skupini povzročijo skoraj 2/3 prometnih nesreč, ki so predvsem posledica slabših psihofizičnih sposobnosti. Pereč problem je tudi vožnja pod vplivom alkohola.

&fbco;binary entityId="272e0748-de96-4b67-ae25-aa5253556027" type="jpg"&fbcc;

Med mlajšimi žrtvami izstopa starostna skupina otrok med 14. in 18. letom. Številni kolesarji so žrtve prometnih nesreč zaradi nedograjenih in neurejenih kolesarskih stez, tako v naseljih kot tudi zunaj njih.

&fbco;binary entityId="d3b15179-cdd8-400d-ba7d-b641f8115326" type="jpg"&fbcc;

2.3 Mladi vozniki

&fbco;binary entityId="7e9fa565-a76c-4bef-87ba-a1312e3e6ef3" type="jpg"&fbcc;

Mladi vozniki so, glede na udeležbo v prometu, najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč in skupaj s potniki v osebnih avtomobilih tudi najpogostejše žrtve.

&fbco;binary entityId="7c4a8bd9-c386-4bf3-bcfa-a755de2c3675" type="jpg"&fbcc;

Mladi vozniki povzročijo 23% vseh prometnih nesreč. Najpomembnejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo, so: nepravilno prehitevanje (25%), neprilagojena hitrost (30%), alkohol (22%).

&fbco;binary entityId="c3a9e342-88a6-4270-8821-979fbf0f2ab1" type="jpg"&fbcc;

2.4 Hitrost

&fbco;binary entityId="64f95501-454f-4716-b676-26d20c2bd8d5" type="jpg"&fbcc;

Vzrok 43% prometnih nesreč z mrtvimi ter 35% prometnih nesreč s telesno poškodovanimi je neprilagojena hitrost. Pri prometnih nesrečah, kjer se kot posledica pojavlja samo materialna škoda, pa se hitrost kot vzrok pojavlja v 22%.

S hitrostjo so nedvomno tesno povezani tudi nekateri drugi vzroki, med katere sodijo: prekratka varnostna razdalja, nepravilnosti pri prehitevanju, nepravilna stran in smer vožnje ter izsiljevanje prednosti. S podrobnejšo analizo omenjenih vzrokov prometnih nesreč pridemo do ugotovitve, da je s hitrostjo povezanih približno 2/3 vseh prometnih nesreč.

Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nesreč je evropski pojav, ki na lestvici vzrokov vodi že desetletja. Bistvo problema izhaja iz različnih ekonomskih in socialnih pritiskov. Uporaba motornih vozil je večinoma potrebna zaradi zadovoljevanja različnih vrst ciljev (podjetniški, turistični), ki pa so v nasprotju s prometnovarnostnimi cilji (umirjanje prometa, 85% hitrost, omejitve hitrosti prometa).

&fbco;binary entityId="922d1f15-0d1b-48d9-8748-227dc6d3c2bd" type="jpg"&fbcc;

&fbco;binary entityId="a30f6f1c-663e-4aad-ad28-9bc3619e2c20" type="jpg"&fbcc;

2.5 Alkohol

&fbco;binary entityId="4e7cfe34-d04c-4471-a85a-8f44975c6b68" type="jpg"&fbcc;

Alkohol izrazito vpliva na človeka, torej tudi na voznika in njegovo ravnanje v cestnem prometu. Alkohol zavira delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu (zmanjšuje zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje, predvsem pa povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo), in tudi delovanje človekove “osebnostne zavore“, ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje, obenem pa povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije. Posledica je seveda vožnja preko svojih zmožnosti in zmožnosti vozila, ob tem pa voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, je potencialna nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu (tudi zase) in ima po statističnih podatkih kar nekajkrat večjo možnost za povzročitev prometne nesreče z najhujšimi posledicami kot drugi vozniki.