Nalaganje dokumenta...
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-1741/2021, stran 4709 DATUM OBJAVE: 21.5.2021
VELJAVNOST: od 5.6.2021 / UPORABA: od 5.6.2021
RS 81-1741/2021
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 5.6.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1741. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 30. in 31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1; Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2. 2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021 in Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 sprejeli
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju: občine) in vsebuje:
I. splošne določbe
II. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe
III. kanalizacijsko omrežje, objekte in naprave
IV. obvezne storitve in naloge javne službe
V. izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo
VI. izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo
VII. izvajanje posebnih storitev
VIII. pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda
IX. projektiranje in gradnjo javne kanalizacije
X. pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov
XI. vire financiranja javne službe in javne kanalizacije
XII. meritve in obračun
XIII. omejitve in prekinitve odvajanja odpadne vode
XIV. evidence uporabnikov
XV. nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe
XVI. prehodne in končne določbe.
(2)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v tehničnem pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka in ga objavi na spletni strani izvajalca.
(3)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi, slovenski (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropski (EN) in mednarodni (ISO) standardi, predvsem slovenski standardi SIST EN 752 in SIST EN 1610.
(4)
Če so po uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov.
2. člen
(namen)
Namen odloka je:
-
opredelitev vsebine in standardov javne službe
-
zagotavljanje varnega in učinkovitega izvajanja javne službe
-
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja
-
določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe
-
določiti pravice in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe
-
ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe
-
zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe
-
določiti vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
-
zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2.
blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka in ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3.
čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka po javni kanalizaciji;
4.
hišno črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode iz objektov s pomočjo črpalk in je del interne kanalizacije;
5.
industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:
-
odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
-
mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko vodo, ki nastaja na območju iste naprave in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode,
-
odpadna voda, ki se zbira in odteka s površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen njihovih streh ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do onesnaženja površin,
-
hladilna odpadna voda in
-
biološko razgradljiva industrijska odpadna voda, kot je določeno v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
6.
interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, pretočno greznico, obstoječo pretočno greznico, obstoječo nepretočno greznico, MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška. Vzdrževanje interne kanalizacije (tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobro) je obveznost in strošek uporabnika;
7.
javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. Sestavni del javne kanalizacije so tudi čistilne naprave, ki zaključujejo to kanalizacijo. Javna kanalizacija je namenjena izvajanju javne službe.Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna infrastruktura in je v lasti občin;
8.
javni kanalizacijski sistem ali omrežje je hidravlično samostojen sistem primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem;
9.
javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
10.
kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje in je del interne kanalizacije;
11.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
12.
komunalna čistilna naprava ali KČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
13.
komunalna odpadna voda je:
-
odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih;
-
odpadna voda, ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri kakršnih kolih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih;
-
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji, storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njeni povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količine ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
14.
mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (s prezračevanjem v lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin). Za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE se šteje tudi naprava, ki je izdelana skladno s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, ter se očiščene odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema za infiltracijo v tla;
15.
merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadnih voda;
16.
nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
17.
obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
-
učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in
-
ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
18.
območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela za katero morata biti s predpisi občine in v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe;
19.
obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja, da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo uredbe iz drugega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in obratuje na dan uveljavitve navedene uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve uredbe iz drugega odstavka tega člena pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
-
bilo pred dnem uveljavitve uredbe iz drugega odstavka tega člena pridobljeno soglasje izvajalca za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje MKČN ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
20.
obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in obratuje na dan uveljavitve navedene Uredbe;
21.
obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo uredbe iz drugega odstavka tega člena ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
22.
padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen iz površin, določenih v tretji alineji 5. točke prvega odstavka tega člena;
23.
populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljevanju: BPK5). 1 PE je enak 60 g BPK5 na dan;
24.
posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, vendar jih izvajalec izvaja z uporabo javne kanalizacije;
25.
pretočna greznica je gradbeni objekt za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
26.
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno omrežje) je sistem kanalov in jaškov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalnik čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov;
27.
prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v javno kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
28.
revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo;
29.
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jaškov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilnik olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezo na primarno omrežje;
30.
uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka oseba, ki uporablja storitve javne službe;
31.
upravljavec javne kanalizacije OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju: upravljavec ali izvajalec) je izvajalec javne službe na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli in je tudi upravljavec javne kanalizacije;
32.
usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata);
33.
ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
34.
vodovarstveno območje je območje skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode namenjeno oskrbi s pitno vodo;
35.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je temeljna evidenca o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(2)
Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan sprejema tega odloka javno službo ureja Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 95/15, 76/17 in 81/19; v nadaljevanju: Uredba).
(3)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)
Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, skladno z Uredbo,
2.
redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.
prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
4.
čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
5.
pregledovanje MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
6.
prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in v upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
7.
obdelava blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
8.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh, če za odpadno vodo s streh ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.
obveščanje uporabnikov,
10.
izdelava programa izvajanja javne službe (v nadaljevanju: program),
11.
vodenje evidence o izvajanju javne službe,
12.
poročanje o izvajanju javne službe in
13.
priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in se čisti v komunalni ali na skupni čistilni napravi.
(3)
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode iz cestnega telesa, ko se padavinska voda ne odvaja v javno kanalizacijo, se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
(izvajalec javne službe)
(1)
Občine so lastnice objektov in naprav za izvajanje javne službe in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in ostalimi veljavnimi predpisi.
(2)
Izvajalec javne službe ter upravljavec javne kanalizacije na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina. Upravljanje in najem javne kanalizacije ter način obračuna in plačila najemnine se uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu.
(3)
Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Upoštevati mora vse zakonske in podzakonske predpise.
6. člen
(območje zagotavljanja javne službe)
(1)
Občine zagotavljajo izvajanje javne službe na vseh poselitvenih območjih v skladu z Uredbo, izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na poselitvenih območjih občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli in programom, ki ga izdela skladno z Uredbo in ga pošlje pristojnemu ministrstvu ter objavi na svoji spletni strani.
(2)
Mejo območja posameznega izvajalca javne službe določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1:5.000.
7. člen
(subsidiarno ukrepanje)
Občina zagotavlja:
-
izvajanje vseh storitev, določenih v veljavnih predpisih
-
financiranje javne službe in javne kanalizacije, da je možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca in javne kanalizacije tako, da se ohranja njihova vrednost
-
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne službe
-
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine in
-
pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
8. člen
(namenska poraba sredstev)
(1)
Najemnina za uporabo javne kanalizacije je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javni kanalizaciji.
(2)
V primeru, da znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javni kanalizaciji, se razlika lahko uporabi za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na drugi gospodarski javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3)
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji.
9. člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja:
-
na KČN na območju posameznih občin za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so na to omrežje priključena;
-
na rastlinskih čistilnih napravah na območju posameznih občin za komunalne odpadne vode, ki se vanjo odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so na to omrežje priključena;
-
na MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
10. člen
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata iz MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom (muljem) iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na KČN Rogaška Slatina in v manjši meri na KČN Šmarje pri Jelšah.
III. KANALIZACIJSKO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
11. člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
(1)
Javna kanalizacija je grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina in predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo.
(2)
Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov, ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. Sestavni del javne kanalizacije so tudi čistilne naprave, ki zaključujejo to kanalizacijo. Javna kanalizacija je namenjena izvajanju javne službe. Uporaba javne kanalizacije kot grajenega javnega dobra je v skladu s predpisi dopustna pod enakimi pogoji vsem uporabnikom, pri čemer se uporaba zagotavlja prek javnega podjetja. Uporaba javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena.
(3)
Javna kanalizacija je izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(4)
Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so:
-
kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode
-
črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode
-
revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta
-
objekti in naprave vakuumske kanalizacije
-
MKČN v velikosti najmanj 50 PE
-
razbremenilniki visokih vod
-
zadrževalni in pretočni bazeni
-
drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
(5)
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(6)
Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do javne kanalizacije v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega, izrednega in investicijskega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave kanalizacije.
(7)
Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedbi del. V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je primerno za ta čas; zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo vremenski pogoji.
(8)
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti (mesto priključitve na javno kanalizacijo od objekta oziroma parcelne meje lastnika objekta), če dolžina priključka ne presega 100 m, če je gradnja kanalizacijskega priključka tehnično izvedljiva ali gradnja kanalizacijskega priključka ne bi povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje.
12. člen
(interna kanalizacija)
(1)
Interna kanalizacija so:
1.
kanalizacijski priključek
2.
objekti in naprave za prečiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj
3.
objekti in naprave v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih
4.
nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2)
Interna kanalizacija ni javna kanalizacija, je sestavni del objekta in je v lasti lastnika objekta, ki jo mora sam zgraditi, redno, izredno in investicijsko vzdrževati ter upravljati in čistiti na svoje stroške. Lastnik mora poskrbeti tudi za preverjanje tehnične brezhibnosti interne kanalizacije.
(3)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je treba odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(4)
Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5)
Peskolovi se vgrajujejo v javno kanalizacijo povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in imeti predviden način odstranjevanja usedlin.
(6)
Lovilniki olj in maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec. Lovilniki olj, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Gradnja lovilnikov je obvezna:
1.
na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico
2.
v garažah in na pralnih ploščadih
3.
na parkiriščih za osebna, tovorna vozila in avtobuse
4.
v objektih za pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti, hoteli, velike kuhinje, živilska industrija, klavnice, mesnice, tovarne za predelavo mesa, kantine, bolnišnice, restavracije hitre hrane).
(7)
Uporabniki so dolžni z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode.
IV. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
13. člen
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo niso prenesene na izvajalca opravlja občinska uprava.
(2)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
-
zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe
-
pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe in
-
načrtovanje in razvoj javne kanalizacije.
(3)
Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
14. člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1)
Izvajalec mora uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijo pisno obveščati:
-
na kateri KČN se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
-
o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2)
Izvajalec mora uporabnike, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz petega odstavka 21. člena uredbe pisno obveščati:
-
na kateri MKČN se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice
-
na kateri KČN se obdeluje blato
-
o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih in
-
o rokih in času izvedbe pregledov MKČN.
(3)
Izvajalec mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Izvajalec mora uporabnike iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5)
Uporabniki iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni red predvideno izvedbo storitve.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
15. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo so:
1.
odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem
2.
čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje točke in njena dodatna obdelava v skladu s predpisi
3.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in iz javnih površin odvaja v javno kanalizacijo in se zanjo zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe
4.
čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje točke v KČN, če gre za mešan javni kanalizacijski sistem oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano in
5.
obdelava blata na območju KČN, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
16. člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1)
Na poselitvenih območjih kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, podpisane pogodbe o izvajanju komunalnih storitev in urejene služnostne pravice za obratovanje in vzdrževanje v korist izvajalca. Komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek, priključitev na javni kanalizacijski sistem ni obvezna, kadar bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, povezane z nesorazmerno visokimi stroški, kot je to določeno v četrtem odstavku tega člena. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan vgraditi MKČN.
(3)
Lastnik objekta lahko v izjemnih primerih na območju znotraj aglomeracije, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici, če:
1.
se objekt nahaja na območju vodovarstvenih območij vodnih virov,
2.
čiščenje komunalne odpadne vode ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno) ali gre za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena:
-
stavba za opravljanje verskih obredov
-
pokopališka stavba (npr. mrliška vežica s spremljajočimi objekti)
-
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene ali
-
daljinski (prenosni) elektroenergetski vod (npr. transformatorska postaja) in
3.
ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da:
-
se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,15 m3 na osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,03 m3 na osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
-
je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje in
-
se zagotovi njeno praznjenje v skladu z veljavnimi predpisi.
(4)
Šteje se, da so stroški gradnje kanalizacijskega priključka nesorazmerni glede na koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir (npr. vodotok, nasprotni nagib terena, geološke značilnosti terena) ali tehničnih vzrokov (npr. tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja), stroški gradnje ali priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti aglomeraciji ali na primerljivem območju) ali več kot trikrat presegajo stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico. Nesorazmernost stroškov mora dokazati uporabnik.
(5)
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi.
(6)
Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(7)
Če je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javni kanalizacijski sistem možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
(8)
Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN se mora priključiti na javni kanalizacijski sistem tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po priključitvi na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali uporabi za odvajanje (ponikanje) padavinskih voda.
(9)
Objekt iz katerega se je do zgraditve ločene komunalne in padavinske javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v mešano kanalizacijo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da se komunalna odpadna voda odvajajo v komunalno kanalizacijo, padavinske vode pa v padavinsko kanalizacijo. Dela lastnik oziroma uporabnik komunalnih storitev izvede na lastne stroške, izvajalcu pa mora dopustiti nadzor nad izvedenimi deli.
(10)
Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu.
17. člen
(načini priključitve na javno kanalizacijo)
(1)
Priključitev objektov na javno kanalizacijo se izvaja pod pogoji določenimi v Tehničnem pravilniku, v soglasju za priključitev na javno kanalizacijo, na podlagi podpisane in v zemljiško knjigo vpisane služnostne pravice obratovanja in vzdrževanja v korist izvajalca.
(2)
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo, če ni v tem odloku drugače določeno.
(3)
V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma na podlagi soglasja izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(4)
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih izvajalca in pod pogoji iz soglasja izvajalca dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
18. člen
(pogoji priključitve)
(1)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi popolne vloge lastnika objekta in ob sočasni izpolnitvi naslednjih pogojev:
-
da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture ter do izvajalca
-
da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca
-
da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2)
Lastnik je dolžan vlogo za priključitev objekta na javno kanalizacijo za namen izvedbe priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Nadzor in pregled kanalizacijskega priključka izvede predstavnik izvajalca.
19. člen
(izvajanje priključkov)
(1)
Priključitev na javno kanalizacijo se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja izvajalca. Izvede jo lahko izvajalec ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z gradbeno zakonodajo pod nadzorom izvajalca.
(2)
Vsa dela pri gradnji priključkov nadzira izvajalec.
(3)
Izvajalec je upravičen uporabniku zaračunati stroške nadzora na podlagi veljavnega cenika izvajalca. Stroški nadzora zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov, ki se določijo s potrditvijo letnega načrta. Cenik potrdi Svet ustanoviteljev.
(4)
Pred zasipom kanalizacijskega priključka mora izvajalec izvršiti pregled izvedenih del, uporabnik pa mu mora predložiti:
-
geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske objekte,
-
izvedbeni načrt oziroma posnetek izvedenih del za vse individualne stanovanjske objekte.
(5)
Izvajalec lahko v primeru, da na kanalizacijskem priključku ugotovi nepravilnosti (odtekanje odpadne vode, vdor padavinske vode, ki lahko povzroči okvaro javne kanalizacije ali poruši režim na KČN), prekine oziroma zadrži odpadno vodo do ureditve razmer.
(6)
Izvajalec ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene interne kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji ipd.
(7)
Izvajalec ne odgovarja za škodo v priključenem objektu zaradi vdora povratne odpadne vode javne kanalizacije v primeru:
-
poplav in drugih naravnih ter drugih nesreč,
-
če ni urejeno odvajanje vodotokov in zalednih vod ali
-
če priključitev ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.
20. člen
(material priključkov)
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno vodotesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Pomembnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.
21. člen
(spremembe na priključkih)
(1)
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedbo dodatnega dela priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(2)
Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje izvajalca.
(3)
Uporabnik je dolžan na zahtevo izvajalca in na lastne stroške spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremenjenih pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Izvajalec je dolžan pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
22. člen
(ukinitev kanalizacijskega priključka)
(1)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka investitorja ali lastnika objekta pod pogoji iz tega člena.
(2)
Ukinitev kanalizacijskega priključka je dovoljena, če se priključen objekt poruši in v primeru prestavitve obstoječega priključka. Investitor ali lastnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev kanalizacijskega priključka.
(3)
Ukinitev kanalizacijskega priključka izvede izvajalec ali pa drug izvajalec gradbenih del pod nadzorom izvajalca.
(4)
Izvajalec po ukinitvi priključka, uporabnika izbriše iz ustreznih evidenc.
(5)
Izvajalec je upravičen uporabniku zaračunati ukinitev kanalizacijskega priključka, če jo izvede in stroške nadzora na podlagi veljavnega cenika izvajalca. Stroški zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov, ki se določijo s potrditvijo letnega načrta. Cenik potrdi Svet ustanoviteljev.
23. člen
(padavinske in drenažne vode)
(1)
V mešani sistem že zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikovanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
(2)
V primeru že zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno, če kapaciteta javnega kanalizacijskega sistema dopušča odvajanje.
(3)
V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje izvajalca. Izvajalec to dejavnost izvaja na podlagi pogodbe, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode.
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
24. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)
Obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo so:
1.
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni KČN
2.
prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic in njegovo obdelavo na KČN, po potrebi oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta
3.
prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN na območju izven meja aglomeracije z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE pri uporabniku v skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na KČN
4.
pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
(2)
Za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici ali v obstoječi pretočni greznici ali v MKČN, za katerega izvajanje storitve praznjenja ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode ali greznične gošče ali blata s cestnim motornim vozilom tehnično ni izvedljivo, je obvezna storitev javne službe le čiščenje ter obdelava blata na KČN. Praznjenje in odvoz ter predajo komunalne odpadne vode ali grezničnih gošč ali blata izvajalcu mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode ali grezničnih gošč iz greznice ali blata iz MKČN.
(3)
Izvajalec ne opravlja obveznih storitev iz prve do tretje točke prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:
1.
gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali grezničnih gošč iz obstoječe pretočne greznice ali blata iz MKČN za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz MKČN v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače,
2.
lastnik tega objekta izvajalcu ob vsakokratni uporabi komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma grezničnih gošč iz obstoječe pretočne greznice oziroma blata iz MKČN v 15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma grezničnih gošč iz obstoječe pretočne greznice oziroma blata iz MKČN ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Pisno izjavo je potrebno predložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče triletno obdobje (triletna obdobja so 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022, 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025 itd.). Če lastnik obstoječe pretočne greznice, nepretočne greznice ali MKČN ne predloži izjave pravočasno, se mu z mesecem januarjem tekočega leta prične obračunavati omrežnina in storitve povezane z greznicami in MKČN, ki se obračunavajo do predložitve nove izjave.
Če je bilo uporabniku v triletnem obdobju že izvedeno praznjenje greznice oziroma MKČN, oprostitev praznjenja za to obdobje ni več možna.
Če se obstoječi objekt vključi v sistem praznjenja greznic oziroma MKČN sredi triletnega obdobja, se mu poračuna cena storitve in omrežnina od začetka triletnega obdobja. V primeru vključitve novega objekta v sistem praznjenja nepretočnih greznic oziroma MKČN, se storitve povezane z greznicami in MKČN pričnejo obračunavati s prvim naslednjim mesecem po vključitvi v sistem.
(4)
Izvajalec ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt na kmetijskem gospodarstvu, ki je opremljen s suhim straniščem, če gre za uporabo blata iz suhega stranišča za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz MKČN v kmetijstvu.
(5)
Izvajalec vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, ki morajo biti izvedene skladno z določbami uredbe. O pregledu izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je sestavni del navedene uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti: