TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožbi se ugodi, upravna akta se v izpodbijanem delu odpravita in se zadeva vrne Agenciji za zavarovalni nadzor v ponoven postopek.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

AZN je na podlagi petega odstavka 129. člena ZZavar napačno zaključila, da višina ZTR ustreza „višini obveznosti Zavarovalnice za minimalna zajamčena izplačila ob doživetju zavarovanca.“ Iz navedene določbe po presoji Vrhovnega sodišča namreč izhaja le obveznost tožeče stranke, da mora v zvezi s temi zajamčenimi izplačili oblikovati ZTR, ni pa v njej že določena višina teh ZTR.

Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).