TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, zavrže.

Sicer se revizija zavrne.

Tožnik izrecno izpodbija odločitev o pravdnih stroških, ki naj bi bili odmerjeni napačno. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti odločitev o stroških je sklep, revizija zoper sklep pa je po 384. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena samo v izjemnih primerih. Lahko bi šlo za dovoljenost revizije po prvem odstavku 384. člena ZPP, če bi stranka izpodbijala sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o stroških po ustaljeni sodni praksi ni tak sklep, zato ga tudi ni dopustno izpodbijati z revizijo.

Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Kadar sodišče druge stopnje sprejme dokazano oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih, ni nujno, da ponovi vse dokazne argumente, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Dovolj je, da iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo in da jih ni enostavno prezrlo.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.