Posebne gradbene uzance

I - SPLOŠNE DOLOČBE

Uporaba uzanc

1. člen

S posebnimi gradbenimi uzanci se urejajo razmerja med naročniki in izvajalci del (v nadaljnjem besedilu: pogodbeniki) pri izvajanju del na gradbenih objektih.

2. člen

Posebne gradbene uzance se uporabljajo, če so pogodbeniki privolili v njihovo uporabo.

Šteje se, da so pogodbeniki privolili v uporabo uzanc, če ni s pogodbo o izvajanju del na gradbenih objektih (v nadaljnjem besedilu: pogodba) njihova uporaba v celoti ali v deloma izključena.

Načelo poštenosti in vestnosti

3. člen

Poštenost in vestnost sta osnovna načela, ki ga morajo spoštovati pogodbeniki pri izvajanju del na gradbenih objektih.

Izpolnitev obveznosti

4. člen

Pogodbenik je dolžan pri izpolnitvi svoje obveznosti ravnati s pazljivostjo, ki se zahteva v poslovnih razmerjih (pazljivost dobrega gospodarstvenika).

5. člen

Pogodbenik ne more zahtevati od drugega pogodbenika, da izpolni obveznosti, če je sam ni izpolnil ali je ni pripravljen izpolniti, razen če ni v pogodbi drugače določeno.

6. člen

Pogodbeniki si morajo prizadevati uresničiti smotre, ki so si jih s pogodbo postavili.

Pogodbenik, ki trpi posledice neizpolnitve kakšne obveznosti, mora ukreniti vse, kar je potrebno in možno, da bi morebitno škodo spravili na najmanjšo mero. Če ne ravna tako, more zahtevati od drugega pogodbenika le povračilo tiste škode, ki se ji ni mogel izogniti.

7. člen

Pogodbeniki so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti v predvidenih rokih.

Če pogodbenik ne izpolni svoje obveznosti v predvidenem roku, mu lahko določi drugi pogodbenik primeren poznejši rok za njeno izpolnitev.

Primeren poznejši rok se ne določi v primeru, v katerem gre za obveznost, ki se po svoji naravi mora izpolniti v predvidenem roku, če so pogodbeniki določili, da predvideni rok ne bo spremenjen in če je posamezni pogodbenik obvestil drugega pogodbenika, da svoje obveznosti ne more ali ne bo izpolnil.

Obveščanje

8. člen

Pogodbenik je dolžan pravočasno obvestiti drugega pogodbenika o dejstvih, katerih nastanek vpliva na izpolnitev pogodbe, kot so ovire pri izpolnitvi pogodbe, spremenjene okoliščine ipd.

Obvešča se pisno.

Obvešča se lahko tudi z vpisom v gradbeni dnevnik, vendar samo, če je drugi mogel ali bi moral biti seznanjen z vpisom. Obvestila, ki niso dana pisno ali niso vpisana v gradbeni dnevnik, nimajo pravnega učinka.

Določanje pojmov (definicije)

9. člen

V teh uzancah uporabljeni izrazi imajo tale pomen:

1)

naročnik je tisti, ki je s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem, naročil izvajanje del, ki so predmet pogodbe;

2)

izvajalec je tisti, ki je s pogodbo, sklenjeno z naročnikom, prevzel obveznost, da bo izvedel dela, ki so predmet pogodbe;

3)

z deli na gradbenih objektih je mišljeno izvajanje gradbenih, montažnih, inštalaterskih in dovrševalnih del, kakor tudi vgrajevanje priprav, naprav in opreme na novih in obstoječih objektih ali njihovih delih;

4)

gradbeni objekti so: stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in druge zgradbe, ki so zaokrožena funkcionalna celota;

5)

presežna dela so količina izvedenih del, ki presegajo pogodbene količine del;

6)

manjkajoča dela so negativni odmiki izvedenih del glede na pogodbene količine del;

7)

nepredvidena dela so tista dela, ki niso zajeta s pogodbo, pa se morajo izvesti;

8)

poznejša dela so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo;

9)

gradbišče je zemljišče, na katerem se izvajajo dela, in zemljišče, ki ga izvajalec rabi za izvajanje del;

10)

za primeren rok se šteje rok, v katerem je mogoče po rednem poteku stvari izpolniti obveznost, za katero gre v konkretnem primeru.

Računanje v dnevih določenih rokov

10. člen

Če so roki za izpolnitev obveznosti določeni v dnevih, se računajo koledarski dnevi.

II - SESTAVNI DELI POGODBE

11. člen

Sestavni deli pogodbe so:

1)

tehnična dokumentacija z vsemi grafičnimi, računskimi in opisnimi prilogami, potrebnimi za izvajanje del, ki so predmet pogodbe;

2)

posebni in drugi pogoji naročnika, ki so določeni v pogodbi.

Dokumentacijo in podatke iz prvega odstavka te uzance je naročnik dolžan izročiti izvajalcu pred začetkom izvajanja del.

12. člen

Načrt dinamike del je sestavni del pogodbe, če pogodbeniki tako določijo.

Načrt dinamike del je časovni program izvajanja del.

Načrt dinamike del določijo pogodbeniki sporazumno. Vsak pogodbenik trpi stroške, ki jih je imel pri tem.

III - PROUČEVANJE IN SPREMEMBA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

Proučevanje tehnične dokumentacije

13. člen

Izvajalec je dolžan pravočasno in podrobno proučiti tehnično dokumentacijo, po kateri naj se izvajajo pogodbena dela, in od naročnika pravočasno zahtevati pojasnilo o nezadostno jasnih podrobnostih.

Šteje se, da je izvajalec zahteval pojasnilo pravočasno, če je dal naročniku glede na okoliščine, ki vplivajo, dovolj časa, da bi mogel ravnati po zahtevi, ne da bi nastal zastoj pri izvajanju del.

Naročnik je dolžan ravnati po zahtevah izvajalca ter mu v primernem roku in pisno dati zahtevano pojasnilo tehnične dokumentacije.

Naročnik ni obvezen dajati pojasnil tehnične dokumentacije, če dokumentacijo izdeluje ali zagotavlja izvajalec.

Sprememba tehnične dokumentacije

14. člen

Izvajalec nima pravice spremeniti tehnične dokumentacije. Če opazi v tehnični dokumentaciji pomanjkljivosti ali meni, da jo je treba spremeniti, da bi bila boljša, ali iz drugih razlogov, je dolžan o tem pravočasno obvestiti naročnika.

Če pomanjkljivosti, ki jih je opazil v tehnični dokumentaciji, ogrožajo varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, promet ali sosedne objekte, mora izvajalec ustaviti izvajanje del, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene in ukreniti kar je treba, da se odpravijo.

15. člen

Naročnik ima pravico spremeniti tehnično dokumentacijo, na podlagi katere se izvajajo dela.

Če se tehnična dokumentacija spremeni, se ustrezno spremenijo pogodbena cena, rok za izvajanje del in drugi deli pogodbe, na katere vplivajo njene spremembe.

Če se zaradi spremembe tehnične dokumentacije bistveno spremenijo pogoji za izpolnitev pogodbe, ima izvajalec pravico zahtevati spremembo pogodbe, kakor tudi od nje odstopiti.

Stroški spremembe tehnične dokumentacije

16. člen

Stroške in povračilo škode, ki nastanejo s spremembo ali odpravo pomanjkljivosti tehnične dokumentacije, trpi naročnik.

Če je tehnično dokumentacijo izdelal ali zagotovil izvajalec, trpi stroške in povračilo škode, ki nastanejo z odpravo pomanjkljivosti dokumentacije, izvajalec.

Projekt izvedenih del

17. člen

Projekt izvedenih del so risbe in izračuni opravljenih sprememb in dopolnitev tehnične dokumentacije in dejansko izvedenih del na podlagi teh sprememb in dopolnitev. Projekt izvedenih del izroči izvajalec naročniku po končanih delih oziroma ko se pogodba razdre.

IV - ODMIK OD PREDMETA POGODBE

18. člen

Izvajalec je dolžan pogodbena dela izvesti na način in v rokih, ki so določeni v pogodbi, predpisih in pravilih stroke. Za pogodbena dela po prvem odstavku te uzance se štejejo tudi presežna dela.

19. člen

Izvajalec je dolžan na pisni nalog naročnika izvesti nepredvidena dela.

Ne glede na prvi odstavek te uzance lahko izvajalec tudi brez poprejšnjega naloga naročnika izvede nepredvidena dela, ki so nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalne uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode, če zaradi nujnosti ali drugih opravičenih vzrokov nima možnosti, da bi zanje zahteval od naročnika poprej nalog. Pri tem se sme izvajalec odmakniti od tehnične dokumentacije, na podlagi katere izvaja dela. V tem primeru je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti naročnika o nepredvidenih delih, ki jih je izvedel ali jih še izvaja, in o vzrokih, ki so jih povzročili.

20. člen

Naročnik je dolžan izvajanje nepredvidenih del odstopiti izvajalcu, drugemu pa jih sme odstopiti le, če jih izvajalec noče ali jih ne more sploh ali pravočasno izvesti.

21. člen

Naročnik je dolžan izvajanje poznejših del ponuditi izvajalcu, preden jih odstopi drugemu.

Izvajalec lahko izvajanje poznejših del prevzame ali odkloni.

V - CENE

Določanje cene

22. člen

Cene za dela se določajo tako, kot je določeno v naročnikovih pogojih za predložitev ponudbe in sklenitev pogodbe o zadevnih delih.

Cene se določijo za mersko enoto del, ki so predmet pogodbe (cena za enoto), kakor tudi v skupnem znesku za vrednost vsega objekta ali njegovega dela ali določenih del. Cena za enoto se določa za mersko enoto objekta ali za mersko enoto posamezne vrste ali faze del.

Cena za enoto velja tudi za presežna oziroma manjkajoča dela, če ne presegajo 10% pogodbenih količin del.

Spremembe cene zaradi spremenjenih okoliščin

23. člen

Vsak pogodbenik ima pravico zahtevati spremembo pogodbene cene, če nastopijo izredni dogodki, ki vplivajo na njeno višino.

Izredni dogodki so okoliščine, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti, ob nastanku pa se jim ne izogniti, niti odvrniti njihovega učinka.

Za izredne dogodke se štejejo zlasti:

1)

ukrepi, določeni z akti pristojnih organov;

2)

sprememba cen za material in storitve drugih na trgu;

3)

sprememba življenjskih stroškov;

4)

pogoji za izvajanje del v zemlji ali v vodi, ki niso bila predvidena s tehnično dokumentacijo.

24. člen

Zaradi spremenjenih cen za material in storitve drugih na trgu, sme pogodbenik zahtevati spremembo cene:

1)

če se cene za posamezne vrste materiala oziroma storitev spremenijo za več kot 5%, ali

2)

če skupna sprememba cen za vse vrste materiala in storitev znaša več kot 3%, ali

3)

če se s skupno spremembo cen za material in storitve spremeni cena pogodbenih del za več kot 2%.

25. člen

Sprememba pogodbene cene zaradi porasta ali zmanjšanja življenjskih stroškov se lahko zahteva, če se življenjski stroški spremenijo za več kot 5%. Sprememba življenjskih stroškov se ugotavlja po podatkih pristojnega organa za statistiko.

Razlika v ceni se obračuna tako, da se na vrednost vseh, v obračunski dobi izvedenih del na objektu, uporabi odstotek udeležbe kosmatih osebnih dohodkov in terenskih dodatkov v skupnem prihodku organizacij združenega dela iz posameznih gradbenih panog iz prejšnjega leta. Na tako dobljeni znesek kosmatih osebnih dohodkov in terenskih dodatkov se uporabi odstotek porasta oziroma zmanjšanja življenjskih stroškov. Terenski dodatki se ne upoštevajo, če se dela izvajajo v kraju, v katerem je sedež izvajalca. Obračunska doba iz tretjega odstavka te uzance je šest mesecev, če ni drugače dogovorjeno.

26. člen

Če so izpolnjeni pogoji za spremembo dogovorjene cene zaradi spremenjenih okoliščin, obsega razlika v ceni znesek, ki presega odstotke iz uzanc 24 in 25, in polovico zneska, ki je v mejah omenjenih odstotkov.

Vpliv zamude na spremembo cen

27. člen

Pogodbenik ne more zahtevati spremembe cene zaradi spremenjenih okoliščin, ki so nastale po preteku roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, razen, če je za zamudo kriva druga pogodbena stran.

Ne glede na prvi odstavek te uzance se lahko zahteva sprememba pogodbene cene, če gre za spremenjene okoliščine, ki bi nastopile kljub temu, da je bila pogodbena obveznost izpolnjena v predvidenem roku.

Vpliv klavzule o nespremenljivosti cen

28. člen

Če je s pogodbo dogovorjeno, da se zaradi spremenjenih okoliščin cena ne bo spremenila, se sme zahtevati sprememba pogodbene cene, če se ta zaradi spremenjenih okoliščin poveča ali zmanjša za več kot 10 %.

V primeru iz prvega odstavka te uzance se sme zahtevati samo razlika v ceni, ki presega 10 %.

Vpliv prejetega predujma na pogodbeno ceno

29. člen

Če je s pogodbo dogovorjeno, da se da izvajalcu predujem ali del predujma za nabavo materiala, ne more ta zahtevati spremembe cene zaradi spremenjene cene za material, če je mogel s prejetim predujmom izključiti, da bi spremenjena cena za material vplivala na pogodbeno ceno.

Vpliv kakovosti materiala na pogodbeno ceno

30. člen

Če uporabi izvajalec brez poprejšnjega soglasja naročnika materiala boljše kakovosti, kot je v pogodbi dogovorjeno, se more cena za dela na tej podlagi spremeniti le s privolitvijo naročnika.

31. člen

Naročnik, ki je sprejel izvedena dela, ima pravico do sorazmernega zmanjšanja cen, če je kakovost uporabljenega materiala ali izvedenih del slabša od pogodbene. Pravico do sorazmernega zmanjšanja cene ima naročnik tudi v primeru neestetskega videza objekta oziroma izvedenih del, če je to posledica izvajalčevega odmika od tehnične dokumentacije brez soglasja naročnika. Znesek zmanjšanja cene določita sporazumno naročnik in izvajalec.

Vpliv presežnih in manjkajočih del in nepredvidenih del na ceno, določeno v skupnem znesku

32. člen

V skupnem znesku določena cena, se ne spremeni zaradi nastalih presežnih ali manjkajočih del.

33. člen

V skupnem znesku določena cena obsega tudi vrednosti nepredvidenih del, za katere je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali moral vedeti, da se morajo izvesti. Za druga nepredvidena dela se določi cena pozneje s pogodbo.

Določba "ključ v roke"

34. člen

Določba "ključ v roke" in podobni izrazi v pogodbi pomeni, da obsega pogodbena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih del in presežnih del in da je izključen vpliv manjkajočih del na pogodbeno ceno.

Določba "ključ v roke" ne izključuje spremembe pogodbe cene zaradi spremenjenih okoliščin in ne plačila poznejših del.

Cena za poznejša dela

35. člen

Pogodbena cena ne obsega vrednosti poznejših del. Cena za poznejša dela se določi s pogodbo o izvajanju poznejših del.

VI - ROKI ZA IZVAJANJE DEL

36. člen

Z roki za izvajanje del so mišljeni po teh uzancah tudi roki za dovršitev posamezne njihove faze, ki so določeni v načrtu dinamike del, če sta pogodbenika tako določila.

37. člen

Rok za izvajanje del teče od uvedbe izvajalca v posel, če ni s pogodbo drugače dogovorjeno.

38. člen

Če rok za začetek del ni določen, je izvajalec dolžan začeti dela takoj po uvedbi v posel.

O začetku del je izvajalec dolžan obvestiti naročnika.

39. člen

Če izvajalec ne začne del v roku, ki je določen s pogodbo, oziroma takoj po uvedbi v posel, mu mora naročnik pustiti primeren poznejši rok za začetek del.

Posebne gradbene uzance

Časovnica