Pravilnik o izvrševanju pripora

1204. Pravilnik o izvrševanju pripora

Na podlagi zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77), v zvezi s prvim odstavkom 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun

P R A V I L N I K
o izvrševanju pripora

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Osebe, zoper katere je odrejen pripor (v nadaljnjem besedilu: priporniki) prestajajo pripor v zaporih ali v oddelkih zaporov (v nadaljnjem besedilu: zapori).

Nadzorstvo nad priporniki izvršuje predsednik temeljnega sodišča, na katerega območju so zapori. Glede zakonitega in pravilnega ravnanja delavcev zaporov s priporniki opravlja nadzorstvo tudi republiški upravni organ, pristojen za pravosodje.

2. člen

S priporniki je treba ravnati humano, spoštovati je treba njihovo dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno zdravje.

3. člen

Priporniki se morajo ravnati po določbah zakona o kazenskem postopku, tega pravilnika in po ukazih pooblaščenih uradnih oseb.

4. člen

Zoper pripornika se smejo uporabljati samo tiste omejitve, ki so nujno potrebne, da bi se preprečil pobeg ali dogovor, ki bi lahko škodoval uspešni izvedbi kazenskega postopka, ali da bi se preprečila dejanja, s katerimi se krši red in disciplina v zaporih.

Pooblaščene uradne osebe smejo uporabljati prisilna sredstva zoper pripornika, če drugače ne morejo preprečiti pobega fizičnega napada, samopoškodbe ali večje materialne škode. Fizična sila se sme uporabiti tudi, če drugače ni mogoče zagotoviti izvršitve ukaza uradne osebe, ki ga je izdala v mejah svojih pooblastil.

Pooblaščene uradne osebe smejo uporabiti strelno orožje proti priporniku v skladu s 118. členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

5. člen

Pripornika je treba ob sprejemu v zapor seznaniti z določbami tega pravilnika.

6. člen

Uporabnik zapora organizira prestajanje pripora v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku in tega pravilnika, skrbi za pravilno in zakonito ravnanje s priporniki, za varnost in zavarovanje pripornikov ter opravlja druge naloge, za katere je pristojen na podlagi zakona in tega pravilnika.

7. člen

Strokovni delavci zapora morajo pripornikom pomagati pri reševanju njihovih družinskih zadev in stisk, ki so nastale zaradi odvzema prostosti.

8. člen

Zapori morajo vse vloge, ki jih oddajo priporniki (pritožbe, prošnje in drugo) uradno evidentirati, zabeležiti na vlogo datum in uro, ko je pripornik oddal vlogo in jo takoj poslati pristojnemu organu.

9. člen

Z izrazom pristojno sodišče so po tem pravilniku mišljeni:

-

preiskovalni sodnik, ki opravlja zoper pripornika preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja;

-

po vložitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga predsednik senata oziroma sodnik posameznik;

-

sodnik za mladoletnike, če je pripornik mladoletnik.

Z izrazom upravnik zapora je mišljen po tem pravilniku tudi vodja oddelka, če pripornik prestaja pripor v oddelku zaporov.

10. člen

Zapori vodijo knjigo pripornikov po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

II. SPREJEM IN RAZPOREDITEV PRIPORNIKOV

11. člen

Pripornik se sprejme v zapor praviloma na podlagi pismenega sklepa o priporu.

Zapor lahko sprejme pripornika v zapor tudi brez pismenega sklepa o priporu, vendar mora pristojno sodišče ali organ za notranje zadeve najpozneje v 24 urah, odkar se pripornik nahaja v zaporu, poslati zaporu pismeni sklep o priporu. V tem primeru mora pooblaščen delavec zapora o sprejemu pripornika v zapor napraviti uradni zaznamek.

Če v primeru iz tretjega odstavka 195. člena zakona o kazenskem postopku preiskovalni sodnik zaradi zamude v privedbi ne more v predpisanem roku izdati sklepa o priporu, se pripornik sprejme v zapor brez pismenega sklepa o priporu, preiskovalni sodnik pa mora sklep o priporu poslati zaporom takoj po njegovi izdaji.

12. člen

Ob sprejemu v zapor preiščejo pripornika pooblaščene uradne osebe in predlagajo stvari, ki jih ima pri sebi.

Osebni pregled pripornice sme opraviti samo ženska.

13. člen

Pripornik sme obdržati pri sebi in uporabljati stvari za osebno rabo, kot: obleko, obutev, perilo, nogavice, robci, brisača, toaletne potrebščine, posteljnina, druge stvari, ki so potrebne za vsakdanjo rabo, ter knjige in časopis.

Priporniku se odvzamejo noži, škarje, navadni pribor za britje, pas, kravata, vezalke in podobno.

Priporniku se prav tako odvzamejo posamezne stvari iz prvega odstavka tega člena, če je podana utemeljena bojazen, da bi z njimi lahko sebi ali drugim pripornikom prizadejal poškodbe. O odvzemu teh stvari odloči upravnik zapora.

Predmete iz drugega odstavka tega člena vzame pooblaščena uradna oseba, ki pripornika pregleda. O odvzetih predmetih se izda priporniku takoj potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane.

O odvzetih predmetih se vodi posebna evidenca po kartotečnem sistemu. Odvzeti denar in dragocenosti se vpišejo še v posebno knjigo, ki se hrani skupaj z odvzetim denarjem in dragocenostmi.

Odvzeti predmeti se hranijo v primernem prostoru, odvzeti denar in dragocenosti pa v ustrezno zavarovani blagajni.

Pokvarljivi predmeti se vzamejo priporniku in se na njegove stroške izročijo ali pošljejo njegovi družini ali kakšni drugi osebi, ki jo sam določi. Tem osebam se na njegove stroške pošljejo tudi drugi odvzeti predmeti, če to sam zahteva. Če predmetov ni mogoče izročiti, se predmeti, ki so pokvarljivi, prodajo, če pa to ni mogoče, se uničijo. Denar, dobljen za prodane predmete, se naloži na pripornikov depozit.

14. člen

Če se pri priporniku najde denar ali predmeti, za katere se domneva, da si jih je pridobil s kaznivim dejanjem, ali s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali za katere se domneva, da so predmeti kaznivega dejanja, ali so kako drugače pomembni za kazenski postopek, se mu odvzamejo. Upravnik zapora o tem obvesti pristojno sodišče in ravna dalje po njegovi odredbi.

15. člen

Pooblaščeni delavec zapora upošteva pri razporeditvi pripornika mnenje pristojnega sodišča oziroma organa, ki je odredil pripor.

Pri razporeditvi pripornikov v posamezne prostore je treba upoštevati tudi njihovo osebnost in vrsto kaznivega dejanja, katerega je osumljen oziroma obtožen.

16. člen

V istem prostoru ne smejo biti priprte osebe različnega spola. Praviloma ne smejo biti v istem prostoru osebe, ki so sodelovale pri istem kaznivem dejanju.

Mladoletnik mora biti priprt ločeno od polnoletnih. Sodnik za mladoletnike sme odrediti, naj bo mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi, če bi mladoletnikova osamitev predolgo trajala, podana pa je možnost, da je mladoletnik v priporu skupaj s polnoletnim, ki nanj ne bo škodljivo vplival.

Če je mogoče, ne smejo biti osebe, ki so osumljene oziroma obtožene storitve kaznivega dejanja v povratku, priprte v istem prostoru z drugimi priporniki, na katere bi lahko škodljivo vplivali.

III. HIGIENSKO ZDRAVSTVENI UKREPI

17. člen

Ob sprejemu v zapor se mora pripornik okopati. Obleka, perilo, obutev in posteljnina, ki jo prinese s seboj, se po potrebi razkuži. Pri tem je treba paziti, da se stvari ne poškodujejo.

Po potrebi se razkužijo tudi stvari, ki jih pripornik dobi pozneje.

18. člen

Priporniki morajo skrbeti za osebno higieno in čistočo obleke. Omogočiti jim je treba striženje in britje po potrebi, britje pa vedno preden gredo na zaslišanje ali glavno obravnavo. Kopati se morajo vsakih sedem dni.

Pripornikom, ki nimajo lastnih sredstev, zagotovijo zapori potrebna sredstva za vzdrževanje osebne higiene ter za druge najnujnejše potrebe.

19. člen

Priporniki morajo redno skrbeti za čistočo prostorov, v katerih prebivajo. Prostore je treba redno čistiti. Posteljnino je treba zamenjati vsakih 14 dni.

20. člen

Ob sprejemu v zapor pregleda zdravnik vsakega pripornika, ob odpustu iz zapora pa, če je potrebno. Če se sumi, da ima pripornik nalezljivo bolezen, ga mora zdravnik takoj pregledati.

Pripornik, ki zboli ali je poškodovan, dobi zdravniško pomoč v ambulanti zapora ali v katerem drugem primernem prostoru.

Če je potrebno zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji, odredi tako zdravljenje na predlog zdravnika zapora pristojno sodišče. Pristojno sodišče odredi hkrati tudi tiste ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka. Upravnik zapora poskrbi za izvedbo odrejenih ukrepov in obvešča pristojno sodišče o izvajanju teh ukrepov.

V nujnih primerih lahko odredi zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji upravnik zapora, o čemer naknadno obvesti pristojno sodišče.

21. člen