na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3593/2017, stran 11338 DATUM OBJAVE: 22.12.2017
VELJAVNOST: od 6.1.2018 do 17.12.2024 / UPORABA: od 6.1.2018 do 17.12.2024
RS 75-3593/2017
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 18.12.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3593. Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o kritični infrastrukturi (ZKI)
o razglasitvi Zakona o kritični infrastrukturi (ZKI)
Razglašam Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2017.
Št. 003-02-11/2017-7
Ljubljana, dne 20. decembra 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O KRITIČNI INFRASTRUKTURI (ZKI)
O KRITIČNI INFRASTRUKTURI (ZKI)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja ugotavljanje in določanje kritične infrastrukture Republike Slovenije, načela in načrtovanje zaščite kritične infrastrukture, naloge organov in organizacij na področju kritične infrastrukture ter obveščanje, poročanje, zagotavljanje podpore odločanju, varovanje podatkov in nadzor na področju kritične infrastrukture.
2. člen
(razmerje med evropsko kritično infrastrukturo Republike Slovenije in kritično infrastrukturo Republike Slovenije)
(1)
Evropska kritična infrastruktura, določena na območju Republike Slovenije, je tudi kritična infrastruktura Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: kritična infrastruktura).
(2)
Pri zaščiti kritične infrastrukture iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi predpisi, ki urejajo evropsko kritično infrastrukturo.
3. člen
(pomen pojmov)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
Evropska kritična infrastruktura Republike Slovenije je infrastruktura, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije in je določena v skladu s predpisi, ki urejajo evropsko kritično infrastrukturo.
2.
Izredni dogodek pri delovanju kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek) je resna motnja v delovanju ali prekinitev delovanja kritične infrastrukture, ki vpliva ali bi lahko vplivala tudi na njeno varnost.
3.
Kritična infrastruktura Republike Slovenije obsega tiste zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, in druge ključne družbene funkcije ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi.
4.
Kriza je stanje, v katerem so zaradi prekinitve delovanja kritične infrastrukture nastale ali lahko nastanejo posledice, ki presegajo mejno vrednost vsaj enega medsektorskega kriterija za ugotavljanje kritične infrastrukture.
5.
Lastniki ali upravljavci kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavci kritične infrastrukture) so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo.
6.
Načrtovanje zaščite kritične infrastrukture obsega ocenjevanje tveganj za delovanje kritične infrastrukture in oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.
7.
Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so posamezna ministrstva in službe Vlade Republike Slovenije, ki so odgovorni za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.
8.
Ocena tveganj za delovanje kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganj) je rezultat celovitega postopka identifikacije, analize in ovrednotenja različnih virov tveganj za delovanje kritične infrastrukture, ki se izvede za zagotovitev podlage za oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.
9.
Področje kritične infrastrukture obsega dejavnosti, povezane z ugotavljanjem, določanjem in zaščito kritične infrastrukture.
10.
Povečana ogroženost kritične infrastrukture je stanje, ki ga zazna pristojni državni organ in za katerega oceni, da bi lahko povzročilo nastanek izrednega dogodka ali krize.
11.
Prioriteta delovanja sektorjev kritične infrastrukture je določitev prednostnega vrstnega reda sektorjev kritične infrastrukture z vidika posledic resnih motenj v njihovem delovanju ali prekinitve njihovega delovanja.
12.
Pristojni organi in organizacije so Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstvo, pristojno za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), nosilci sektorjev kritične infrastrukture, državni organi, ki sodelujejo z nosilci sektorjev kritične infrastrukture pri izvajanju njihovih nalog po tem zakonu, upravljavci kritične infrastrukture, Nacionalni center za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: NCKU) in inšpektorat, pristojen za obrambo.
13.
Sektorji kritične infrastrukture so posamezne vsebinsko zaokrožene celote delovanja kritične infrastrukture, med katere se štejejo tudi objekti, ki zagotavljajo sistemsko odpornost in redundanco.
14.
Ukrepi za zaščito kritične infrastrukture so dejavnosti, katerih namen je zagotoviti varnost kritične infrastrukture, preprečiti motnje v njenem delovanju ali prekinitev njenega delovanja in ublažiti posledice tega, po potrebi vzpostaviti nadomestno ali obhodno delovanje kritične infrastrukture in zagotoviti njeno čimprejšnje ponovno nemoteno delovanje.
15.
Zaščita kritične infrastrukture kot del področja kritične infrastrukture je dejavnost, ki se izvaja za zagotovitev neprekinjenosti delovanja kritične infrastrukture.
II. UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE KRITIČNE INFRASTRUKTURE
4. člen
(sektorji kritične infrastrukture)
(1)
Sektorji kritične infrastrukture so sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.
(2)
Sektor iz prejšnjega odstavka ima nosilca in državni organ ali več teh, ki sodelujejo z nosilcem sektorja kritične infrastrukture pri izvajanju njegovih nalog po tem zakonu.
(3)
Nosilce sektorjev kritične infrastrukture in z njimi sodelujoče državne organe iz prejšnjega odstavka ter prioriteto delovanja sektorjev kritične infrastrukture določi vlada.
5. člen
(kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture)
(1)
Kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture se oblikujejo na podlagi presoje mogočih posledic zaradi resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture za nacionalno varnost, gospodarstvo in druge ključne družbene funkcije, ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi.
(2)
Kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture so podlaga za določitev kritične infrastrukture in jih podrobneje določi vlada.
(3)
Kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture so sektorski in medsektorski.
6. člen
(sektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture)
(1)
Sektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture se ob upoštevanju značilnosti posameznega sektorja kritične infrastrukture oblikujejo na podlagi presoje mogočih posledic zaradi resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture za posamezen sektor kritične infrastrukture.
(2)
Sektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture so podlaga za prvi izbor kritične infrastrukture v sektorju kritične infrastrukture.
7. člen
(medsektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture)
(1)
Medsektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture se oblikujejo na podlagi presoje mogočih posledic zaradi resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture za vse sektorje kritične infrastrukture.
(2)
Medsektorski kriteriji za ugotavljanje kritične infrastrukture iz prejšnjega odstavka se nanašajo na posledice resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture, pri čemer se upoštevajo:
-
število žrtev, pri čemer se oceni mogoče število mrtvih ali poškodovanih;
-
gospodarske posledice, pri čemer se oceni mogoča gospodarska izguba ali poslabšanje kakovosti proizvodov ali storitev, vključno z morebitnimi posledicami za okolje;
-
vpliv na javnost, pri čemer se ocenijo mogoče posledice za zaupanje javnosti, fizično trpljenje in motnje v vsakodnevnem življenju ljudi, vključno s prekinitvijo zagotavljanja osnovnih storitev.
8. člen
(mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture)
(1)
Mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture se oblikujejo na podlagi presoje teže mogočih posledic, nastalih zaradi resnih motenj v delovanju ali prekinitve delovanja kritične infrastrukture.
(2)
Mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture podrobneje določi vlada.
9. člen
(določitev kritične infrastrukture)
(1)
Kritična infrastruktura mora zadostiti minimalni vrednosti vsaj enega medsektorskega kriterija za ugotavljanje kritične infrastrukture.
(2)
Kritično infrastrukturo in upravljavce kritične infrastrukture določi vlada.
III. ZAŠČITA KRITIČNE INFRASTRUKTURE
10. člen
(načela zaščite kritične infrastrukture)
Načela zaščite kritične infrastrukture so:
1.
Načelo celovitega pristopa, ki zahteva, da so v zaščito kritične infrastrukture pred in med motnjami v delovanju ali prekinitvi delovanja kritične infrastrukture ter po njih vključeni vsi pristojni organi in organizacije in da se pri tem upoštevajo različne vrste nevarnosti, izhaja iz ocene tveganj ter upošteva soodvisnost sektorjev kritične infrastrukture in njihov medsebojni vpliv.
2.
Načelo odgovornosti, po katerem so za delovanje kritične infrastrukture neposredno odgovorni upravljavci kritične infrastrukture, za krepitev zaščite kritične infrastrukture pa vsi pristojni organi in organizacije.