IZREK
Pritožbi tožeče stranke se v celoti, pritožbi tožene stranke pa delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih – ugodilnem delu iz 1. točke izreka sodbe in zavrnilnem delu glede odločitve o civilni kazni (4. točka izreka sodbe) in v stroškovnem delu (5. točka izreka sodbe) razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje v omenjenih delih.
Pritožba tožene stranke zoper zavrnilno odločitev o civilni kazni (4. točka izreka sodbe) se zavrže.
O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.
JEDRO
Civilna kazen je sicer res po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določbo 3. odstavka 247. člena Obligacijskega zakonika, ne more dogovoriti za denarne obveznosti, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje. Vendar pa ob pojasnjeni trditveni podlagi tožbe ne gre za uveljavljanje civilne kazni zaradi zamude pri plačilu nadomestila, temveč prvenstveno za uveljavljanje tega zahtevka zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic (pravice do javnega izvajanja v smislu 2. točke 26. člena ZASP), ki so se v konkretnem primeru odrazile v naštetih kršitvah zakonskih pravil (razen že omenjenih tudi 21. člena in 1. odstavka 81. člena ter 153. člena, ki uzakonjajo dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo – tudi v primeru ko gre za kolektivno upravljanje – avtorskih pravic). Kot izhaja iz povzete tožbene dejanske podlage, tožena stranka niti ni posredovala sporeda del in podatkov potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila zaradi uporabe avtorskih del. V takšnih primerih pa ob povedanem obstaja pravna podlaga tudi za civilno kazen (glej v teoriji: dr. Miha Trampuž: Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, Ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 85 in 86).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.