TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne. 2. Postopek se v delu, ki se nanaša na podržavljeno parcelo št. 542/58 k.o. C, ustavi.

 

CC po presoji sodišča ni bil oškodovan s pravnimi posli, sklenjenimi glede spornih nepremičnin, podržavljenih z Odlokom AVNOJ (Uradni list DFJ, št. 2/45), zato se tudi ne more šteti za upravičenca do denacionalizacije. Tudi Ustavno sodišče RS se je v odločbi z dne 19. 3. 1998 v zadevi Up 332/97 postavilo na stališče, da bi šlo za kršitev ustavnih pravic (enakega varstva pravic ter do lastnine), če bi se štel kot upravičenec do denacionalizacije prodajalec pred podržavljenjem prodanih nepremičnin (s kupno pogodbo, proglašeno za nično z Odlokom AVNOJ), ne pa tisti (kupec), kateremu je bilo premoženje dejansko podržavljeno in je torej z odvzemom dejansko bil oškodovan. Z odvzemom nepremičnin pa po presoji sodišča CC ni bil oškodovan, saj je svoj polovični delež na spornih parcelah prodal (dalje) kupcem, ki so se kot lastniki tudi vpisali v zemljiško knjigo. Pri tem pravno ni relevantna okoliščina, da je bil v času podržavljenja glede treh od spornih parcel (glede ene pa že ne več) kot njihov lastnik v zemljiški knjigi vpisan CC. Obstoj krivičnega oškodovanja z odvzemom take nepremičnine je tista dejanska okoliščina, ki je za odločitev o upravičenosti do denacionalizacije pri podržavljenju na podlagi 6. člena Odloka AVNOJ bistvena, saj je osnovno načelo ZDen poprava krivic tistim, ki jim je bila storjena, zato bi bilo v nasprotju s tem načelom priznavati pravico do denacionalizacije tistim, pri katerih krivičnega oškodovanja ni bilo.