Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP) |...

1182. Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP)

Razglašam Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. aprila 2022.

Št. 003-02-1/2022-123

Ljubljana, dne 14. aprila 2022

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O UPRAVLJANJU JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA (ZUJPP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen zakona)

(1)

Ta zakon določa enoten način upravljanja z javnim potniškim prometom v Republiki Sloveniji in ureja temeljna načela in cilje upravljanja javnega potniškega prometa, Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, izvajanje sistema integriranega javnega linijskega prevoza potnikov, nadzor nad izvajanjem prevoznih storitev javnega potniškega prometa, financiranje prevoznih storitev javnega potniškega prometa ter zagotavljanje preglednosti poslovanja in nadzor nad porabo javnih sredstev.

(2)

Namen tega zakona je zagotoviti učinkovito upravljanje in izvajanje javnega potniškega prometa.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»družba za upravljanje javnega potniškega prometa« je upravljavec javnega potniškega prometa;

2.

»javni potniški promet« je javni prevoz potnikov v notranjem cestnem, notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, po vodnih poteh in prevoz oseb z žičniškimi napravami;

3.

»sklop« zajema en snop linij ali več teh, za katere pridobi izvajalec posebno pravico, in je najmanjša zaključena celota, za katero se podeli koncesija.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonu, ki ureja železniški promet in zakonu, ki ureja varnost v železniškem prometu.

II. TEMELJNA NAČELA IN CILJI

3. člen

(načelo gospodarnosti)

Storitve javnega potniškega prometa morajo biti zagotovljene tako, da se z njihovim izvajanjem zagotovi učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev ter uspešno doseže cilje, določene skladno s predpisi, ki urejajo javni potniški promet.

4. člen

(načelo stalnosti)

Storitve javnega potniškega prometa morajo biti zagotovljene tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da se zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so zato skladno z vnaprej določenim voznim redom vedno na razpolago.

5. člen

(načelo trajnostne mobilnosti)

Storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država in njihovo upravljanje na podlagi tega zakona, morata imeti čim manjše negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska bremena v celotnem življenjskem ciklu. Oblikovanje politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na okolje, mora omogočiti zmanjševanje okoljskega bremena.

6. člen

(načelo integrirane ponudbe javnega potniškega prometa)

Storitve javnega potniškega prometa, ki jih zagotavlja država v okviru gospodarske javne službe, so povezane v enotno ponudbo, ki temelji na fizični, tarifni, upravljavski, informacijski in finančni integraciji, ter je prilagojena potrebam potnikov.

7. člen

(cilji javnega potniškega prometa)

Cilji javnega potniškega prometa so:

1.

uspešno in učinkovito izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa;

2.

čim krajši potovalni časi v sistemu gospodarske javne službe javnega potniškega prometa;

3.

integracija medkrajevnih linij z mestnimi linijami in drugimi prevozi;

4.

informiranost prebivalstva o možnosti uporabe javnega potniškega prometa;

5.

posebne in medsebojno povezane napredne oblike izvajanja javnega potniškega prometa, kot so prevozi na klic in posebej prilagojeni prevozi glede na posebnosti;

6.

večja uporaba vozil s pogoni na alternativna goriva;

7.

doseganje višje stopnje zadovoljstva med uporabniki.

III. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA

8. člen

(ustanovitev in dejavnost družbe)

(1)

Za upravljanje z javnim potniškim prometom se ustanovi Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: družba).

(2)

Družba je organ javnega potniškega prometa v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(3)

Družba opravlja naloge upravljavca javnega potniškega prometa, sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za odločanje s področja javnega potniškega prometa in opravlja naloge, kot so določene v drugem odstavku 16. in drugem odstavku 17. člena tega zakona.

(4)

Družba uresničuje cilje iz prejšnjega člena.

(5)

Družba lahko poleg nalog iz drugega odstavka 16. in drugega odstavka 17. člena tega zakona opravlja še druge naloge, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito upravljanje z javnim potniškim prometom.

(6)

Družba ne sme ustanoviti druge gospodarske družbe, pridobiti njenega poslovnega deleža ali ustanoviti druge pravne osebe.

(7)

Po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko družba opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost v povezavi z javnim potniškim prometom.

9. člen

(pravnoorganizacijska oblika, firma in sedež družbe)

(1)

Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je družba z omejeno odgovornostjo.

(2)

Firma družbe je: Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d.o.o.

(3)

Sedež družbe je v Postojni.

10. člen

(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe)

Če ta zakon ne določa drugače, se za družbo subsidiarno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.

11. člen

(ustanoviteljica in družbenica)

Ustanoviteljica družbe je Republika Slovenija, ki poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo.

12. člen

(upravljanje z deležem Republike Slovenije v družbi)

(1)

Ne glede na zakon, ki ureja Slovenski državni holding, upravlja z deležem Republike Slovenije in uresničuje naloge in pristojnosti skupščine v družbi Vlada.

(2)

Za spremljanje naložbe je pristojno ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

13. člen

(organi družbe)

(1)

Družba ima naslednje organe:

-

direktorja;

-

nadzorni svet;

-

skupščino.

(2)

Nadzorni svet družbe sestavljajo trije člani.

(3)

Pristojnosti in naloge organov, podrobnejši postopek in pogoji za imenovanje članov v organe in druga vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uredijo v aktu o ustanovitvi družbe.

14. člen

(strokovni svet)

Strokovni svet je posvetovalni organ družbe. Sestavlja ga do deset članov, od tega trije predstavniki lokalnih skupnosti in do sedem predstavnikov strokovnih organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter združenj s področja javnega prometa. Naloga strokovnega sveta družbe je svetovanje direktorju pri opravljanju nalog upravljanja javnega potniškega prometa.

15. člen

(pogoji in postopek imenovanja direktorja in nadzornega sveta)

(1)

Za direktorja ali člana nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:

1.

odlikuje jo osebna integriteta in poslovna etičnost;

2.

njene izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;

3.

ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;

4.

ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja;

5.

ima predhodne delovne izkušnje s področja nalog družbe;

6.

ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe in take funkcije ni opravljala v preteklih šestih mesecih;

7.

ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo.

(2)

Za direktorja družbe in člane nadzornega sveta se poleg določb, ki veljajo za poslovodne osebe po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje.

(3)

Nadzorni svet družbe mora biti sestavljen iz članov, ki se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju in kompetencah. Vanj morajo biti imenovani strokovnjaki za finance, korporativno upravljanje, upravljanje obveznosti in premoženja ter korporacijsko pravo.

(4)

Direktorja iz prvega odstavka tega člena imenuje nadzorni svet na predlog ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister) za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. V ta namen minister objavi javni poziv za pridobivanje kandidatov. Pri izbiri kandidatov minister upošteva strokovna znanja, izkušnje in veščine, potrebne za kakovostno opravljanje funkcije.

(5)

Člane nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena imenuje Vlada na predlog ministra.

16. člen

(javno pooblastilo)

(1)

Družbi se podeli javno pooblastilo za zagotavljanje izvajanja obvezne gospodarske javne službe javni potniški promet, razen mestnega linijskega prevoza, posebnega linijskega prevoza, žičniškega prevoza in prevoza po vodnih poteh.

(2)

Na podlagi podeljenega javnega pooblastila družba opravlja naslednje naloge:

1.

pripravlja in objavlja razpise za podelitev koncesij in postopke javnega naročanja za sklepanje pogodb o prevozih;

2.

sklepa pogodbe z izbranimi izvajalci o izvajanju gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v avtobusnem medkrajevnem prevozu potnikov in opravlja nadzor nad izvajanjem sklenjenih pogodb;

3.

sklepa pogodbe za integracijo medkrajevnega linijskega prevoza potnikov z mestnim linijskim prevozom potnikov, posebnim linijskim prevozom potnikov, prevozom potnikov z žičniškimi napravami in drugimi oblikami prevoza oziroma povezanih storitev;