Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-431/2014, stran 1489 DATUM OBJAVE: 21.2.2014
VELJAVNOST: od 8.3.2014 / UPORABA: od 8.3.2014
RS 14-431/2014
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 8.3.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 11.9.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 14/14
431. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00 s spremembami) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13) je Občinski svet Občine Žirovnica na 22. redni seji dne 13. 2. 2014 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Ta odlok določa območje, pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter za pranje ali namakanje površin, ki jim pripadajo, če letna količina vode v te namene ne presega 50 m3. Za storitve javne službe se tudi šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov v delu, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, oskrba za pranje in namakanje javnih površin, oskrba za splošno rabo vode na javnih površinah in zunanjega hidrantnega omrežja.
Javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo na območju javnega vodovoda izvaja Javno komunalno podjetje, JEKO-IN, d.o.o. Jesenice (v nadaljevanju izvajalec).
Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda.
V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem območju poselitve Občine Žirovnica, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:
1.
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2.
evidentiranje količin odvzete pitne vode iz javnega vodovoda;
3.
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe na krajevno običajen način;
4.
redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
5.
notranji nadzor in druge naloge, določene v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo;
6.
redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod;
7.
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
8.
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
9.
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
10.
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo za rabo vode iz vodnih virov in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
11.
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;
12.
izvajanje in pripravo občinskega programa oskrbe s pitno vodo;
13.
občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
14.
občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
15.
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
16.
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
17.
vodenje operativnega katastra javnega vodovoda;
18.
posredovanje podatkov Občini Žirovnica glede investicijskega vzdrževanja vodovodov za potrebe vnosa v kataster gospodarske javne infrastrukture in določitve nove amortizacijske dobe in vrednosti;
19.
vodenje evidenc v skladu z veljavno Uredbo o oskrbi s pitno vodo;
20.
izdelavo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in oddaja le-tega pristojnemu ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta.
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vodnega vira iz osme točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih Občine Žirovnica s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
-
da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
-
da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
Območja, kjer se zagotavlja izvajanje oskrbe s pitno vodo, so določene v grafični prilogi tega odloka.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Izvajalec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za stavbe ali gradbeno inženirske objektov v delu, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, za oskrbo s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin ter za splošno rabo na teh površinah, za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture.
Zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
Sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki obsega omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na tem vodovodu in je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Primarni vodovod je del javnega vodovoda, ki obsega omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda.
Transportni vodovod je del javnega vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih izdanih na njihovi podlagi.
Izvajalec v roku 6 mesecev po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
Objekti in naprave uporabnikov so:
1.
interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje:
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta sam.
2.
priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod:
Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodno napeljavo je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti. Strošek vzdrževanja in obnove priključkov je zajet v ceni omrežnine.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
3.
vodomerni jašek ali niša:
To je na mestu zgrajen ali prefabriciran talni jašek ali zidna niša, praviloma umeščen na zunanji strani stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v katerem se nahaja vodomer z vso potrebno opremo, ustrezno zaščiten pred zmrzovanjem.
4.
interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na podlagi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne odločbe za izgradnjo priključka, ki jo izda upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
Objekti in naprave za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo:
a)
sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
-
omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
-
omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
-
omrežje za vzdrževanje javnih površin;
-
črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
-
naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b)
primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
-
na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
-
naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
-
vodohrani;
-
cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
-
cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c)
magistralno vodovodno omrežje in naprave:
-
objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
-
transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
-
vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Izvajalec mora obvestiti uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Dokler izvajalec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.