Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo...

4993. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) na svoji enajsti seji dne 18. novembra 2010 določil

M E R I L A
za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

Ta merila določajo postopke in minimalne kriterije, po katerih se presoja izpolnjevanje pogojev za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. V merilih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem prostoru.

Po teh merilih se presoja tudi izpolnjevanje minimalnih pogojev za izdajo soglasja k preoblikovanju visokošolskih zavodov in spremembam obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov.

2. člen

(podlaga)

Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:

-

zakonom, ki ureja področje visokega šolstva,

-

standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area (Helsinki: European Association for Quality Assurance in Higher Education, 2005; v nadaljnjem besedilu: evropski standardi),

-

zakonom o splošnem upravnem postopku,

-

zakonom, ki ureja strokovne in znanstvene naslove, ter z:

-

merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,

-

merili za prehode med študijskimi programi,

-

minimalnimi standardi za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,

-

merili za uvrstitev v register strokovnjakov.

3. člen

(izrazi)

Za izraze, ki v nadaljevanju niso posebej opredeljeni, veljajo opredelitve iz Zakona o visokem šolstvu in evropskih priporočil.

V teh merilih uporabljeni izrazi pomenijo:

sistem zagotavljanja kakovosti: vsi procesi, ki so pomembni za kakovostno delovanje visokošolskega zavoda in kakovostno izvajanje študijskih programov;

kultura kakovosti: pozitiven odnos zaposlenih, študentov in drugih sodelujočih z visokošolskim zavodom do stalnega izboljševanja izvajanja dejavnosti ter vgraditev tega v identiteto in strategijo delovanja visokošolskega zavoda;

merila: predpis za presojanje področij kakovosti;

kriteriji: osnova za vrednotenje, primerjanje in presojanje področij kakovosti ter merjenje razmerij med njimi;

deležniki: vsi deležniki, ki delujejo v visokem šolstvu oziroma so z njim povezani: študenti, visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci, delodajalci;

stranka v postopku: stranka v postopku je vlagatelj; druge osebe pa imajo položaj stranke v postopku, če jim agencija ta položaj na podlagi izkazanega pravnega interesa prizna s posebnim sklepom;

vlagatelj: univerza ali samostojni visokošolski zavod, ki vloži predlog za akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa; predlog za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda pa vloži ustanovitelj;

interdisciplinarni študijski programi: so programi z različnih znanstvenih disciplin istega visokošolskega zavoda;

presoja: zajema akreditacijo in zunanjo evalvacijo; s presojo se ovrednoti, ali so izpolnjeni kriteriji za prvo in vsako nadaljnjo akreditacijo;

področja presoje: zajemajo ključne dejavnosti visokošolskega zavoda z vidika organizacije in izvajanja študijskih programov; področja se presojajo z vidika vložkov, procesov in dosežkov;

akreditacija: ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev in presoja izpolnjevanja meril agencije za opravljanje visokošolske dejavnosti ter kakovosti visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov; akreditacija je prva in podaljšana (največ na vsakih sedem let) in se nanaša na visokošolski zavod oziroma študijski program;

prva akreditacija visokošolskega zavoda: ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev in presoja izpolnjevanja kriterijev za ustanovitev visokošolskega zavoda; akreditacija je predpogoj za vpis v razvid visokošolskih zavodov;

prva akreditacija študijskega programa: ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev in presoja izpolnjevanja kriterijev glede ustreznosti študijskega programa; s podelitvijo akreditacije postane študijski program javno veljaven;

podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda: s podaljšanjem akreditacije po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji lahko visokošolski zavod obnovi svoj vpis v razvid visokošolskih zavodov;

podaljšanje akreditacije študijskega programa: s podaljšanjem akreditacije se po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji podaljša javna veljavnost študijskega programa;

skupina strokovnjakov: so izvedenci, ki jih imenuje svet agencije in ki sodelujejo pri ugotavljanju in dokazovanju izpolnjevanja pogojev za prvo oziroma podaljšano akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa ter v postopkih zunanje evalvacije;

evalvacija: sklop vseh aktivnosti, s katerimi se spremlja izvajanje načrtov o delovanju visokošolskega zavoda ter vključenost zavoda v razvoj okolja in vrednotenje dosežkov; evalvacija je samoevalvacija ali zunanja evalvacija;

samoevalvacija: opravlja jo visokošolski zavod sam z namenom evalvacije dosežkov (pregleda, analiz) ter priprave in izvedbe ukrepov za nadaljnji razvoj svojih dejavnosti;

samoevalvacijsko poročilo: poročilo visokošolskega zavoda o opravljeni samoevalvaciji, v katerem so dokumentirane in analizirane ugotovitve o dosežkih in pomanjkljivostih izvajanja dejavnosti zavoda ter predlogi za odpravo napak oziroma izboljšave;

zunanja evalvacija: postopek presoje dosežkov delovanja visokošolskega zavoda po področjih, ki jih določajo ta merila; vključuje primerjavo z akreditiranimi pogoji za njegovo ustanovitev in študijskimi programi; eden ključnih elementov za izvedbo zunanje evalvacije je samoevalvacijsko poročilo kot dokazilo o izvedenih samoevalvacijah;

poslovnik kakovosti: predpis, s katerim visokošolski zavod določi postopke samoevalvacije, pristojnosti, način dela ter ukrepe za spremljanje in izboljševanje kakovosti svojega dela;

učni izidi: znanje, spretnosti in veščine, ki naj bi jih študent poznal, obvladal oziroma razumel in jih bil sposoben uporabljati po zaključku študija; učni izidi se lahko nanašajo na posamezno učno enoto – predmet oziroma modul – ali pa celotno študijsko obdobje;

kompetence: dinamična kombinacija znanja, razumevanja, spretnosti in veščin; cilj študijskih programov je razvijanje kompetenc, ki se oblikujejo v različnih učnih enotah študijskega programa in se presojajo na različnih stopnjah študija;

dislocirana enota: izvedba celotnega študijskega programa na drugi lokaciji.

4. člen

(standardi agencije)

Pri akreditaciji visokošolskih zavodov in študijskih programov agencija:

-

samostojno in neodvisno sprejema odločitve;

-

javno objavlja merila za akreditacijo, oblikovana ob sodelovanju vseh deležnikov, ter druga merila in predpise agencije;

-

dosledno uporablja merila ter upošteva odločitve, nastale na njihovi podlagi;

-

zagotavlja objektivno presojo vseh visokošolskih zavodov in študijskih programov;

-

upošteva predpisano obliko presoje z ogledom visokošolskega zavoda, poročilom skupine strokovnjakov ter odločitvijo sveta agencije;

-

letno načrtuje zunanje evalvacije;

-

predpisuje sestavo poročil skupin strokovnjakov, iz katerih so razvidne prednosti in pomanjkljivosti presojanega visokošolskega zavoda, predvsem pa priporočila in ukrepi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti;

-

sodeluje z visokošolskimi zavodi in jim svetuje pri samoevalvaciji;

-

upošteva samoevalvacijska poročila visokošolskih zavodov kot podlago za zunanjo evalvacijo zaradi podaljšanja akreditacije;

-

stalno sodeluje s tujimi agencijami za kakovost in njihovimi strokovnjaki ter spremlja evropske smernice in standarde na tem področju;

-

javno objavlja svoje odločitve, letna poročila in analize ter

-

vodi javno dostopne evidence akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov.

Agencija izvaja svojo redno letno samoevalvacijo ter načrtuje in organizira periodično zunanjo evalvacijo.

5. člen

(splošne usmeritve akreditacije)

Kadar svet agencije akreditira visokošolski zavod ali študijskih program, upošteva naslednje splošne usmeritve, ki jih presoja v skladu s poslanstvom visokošolskih zavodov:

-

načrtovanje študijskih programov glede na sodobno stanje znanosti in umetnosti ter spremembe in razvoj v ožjem in širšem okolju (gospodarstvo, negospodarstvo);

-

raziskovalno in strokovno usmerjenost študijskih programov, ki bo omogočala povezanost teh z aktivnim in visoko kakovostnim znanstvenim, raziskovalnim in umetniškim okoljem ter študentom omogočala pridobitev ustreznih kompetenc ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte;

-

usmerjenost visokošolskega izobraževanja v akademsko okolje in s tem povezano visoko kakovost študijskih programov ter stalno skrb visokošolskih zavodov za zagotavljanje kakovosti, s posebnim poudarkom na kakovostnih učnih izidih in dosežkih ter strukturi in organizaciji študijskih programov.

Pri presoji razmer na visokošolskih zavodih bodo deležni posebne pozornosti viri, ki so potrebni za doseganje naslednjih ciljev izobraževanja:

-

priprava študentov na življenje aktivnih državljanov v demokratični družbi, prihodnjo kariero in omogočanje njihovega osebnega razvoja ter

-

ustvarjanje in vzdrževanje obsežnih in vrhunskih podlag znanja ob spodbujanju raziskovanja in inovativnosti.

6. člen

(vrste akreditacij)

Akreditacije v visokem šolstvu so:

-

prva akreditacija visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa,

-

podaljšana akreditacija visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa.

Prva in vsaka podaljšana akreditacija veljata največ sedem let.

7. člen

(zunanja evalvacija)

Pogoj za podaljšanje akreditacije je zunanja evalvacija visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa, ki se opravi pred iztekom veljavnosti akreditacije.

Zunanja evalvacija se lahko izvede tudi kot izredna evalvacija in se lahko opravi kadar koli v času veljavnosti akreditacije. Če se uspešno opravi izredna evalvacija, začne rok veljavnosti akreditacije teči znova.

II. 1 PRVA AKREDITACIJA

8. člen

(področja presoje)

Področja, ki so predmet presoje kakovosti visokošolskega zavoda, so naslednja:

1.

vpetost v okolje,

2.

delovanje visokošolskega zavoda,

3.

kadri,

4.

študenti,

5.

materialni pogoji (prostori, oprema, knjižnično-informacijska dejavnost in financiranje),

6.

zagotavljanje kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti.

Študijski programi se presojajo še po:

1.

potrebi po študijskem programu,

2.

organizaciji in izvedbi izobraževanja.

Prva akreditacija visokošolskega zavoda

9. člen

(vpetost v okolje)

Vpetost visokošolskega zavoda v ustanavljanju v ožje in širše okolje se presoja po naslednjih kriterijih:

1.

opredeljena je vloga v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ožjega in širšega okolja, posebej s predvidevanjem učinkov, ki jih bo imelo delovanje visokošolskega zavoda na okolje, ter z racionalno rabo javnih virov;

2.

izkazan je dialog z gospodarstvom in negospodarstvom zaradi ugotavljanja razvojnih tendenc in potreb po kadrih;

3.

načrtovana je takšna kakovost učnih izidov in kompetenc, da bodo diplomanti zaposljivi oziroma se bodo lahko naprej izobraževali.

10. člen

(delovanje visokošolskega zavoda)

Pogoji za akreditacijo visokošolskega zavoda se presojajo po kriterijih, ki so v skladu z:

1.

opredeljenim poslanstvom in vizijo, iz katerih so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji, ter opredeljenimi cilji za doseganje kakovosti;

2.

strategijo, ki vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev;

3.

načrtom notranje organiziranosti zavoda, iz katerega je razvidno, da je ta pregledna; pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva ter vseh zaposlenih in študentov morajo biti jasno opredeljene, vključno z njihovo vlogo in odgovornostjo;

4.

opredelitvijo študijskih področij in njihovo povezanostjo z znanstvenimi disciplinami oziroma umetniškimi področji, za katera se zavod ustanavlja oziroma s katerih so študijski programi:

-

študijska področja so opredeljena po klasifikacijah ISCED in KLASIUS,

-

znanstvene discipline so opredeljene po klasifikaciji Frascati;

5.

izkazovanjem znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega delovanja vlagatelja na področju znanstvenih disciplin, iz katerih bo zavod organiziral in izvajal izobraževalno in raziskovalno delo, ter z aktivnimi znanstvenimi, raziskovalnimi, umetniškimi oziroma strokovnimi programi in projekti;

6.

opredelitvijo deleža učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na doseženem in aktualnem znanstvenem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev predmetov;

7.

izkazovanjem vzpostavljenega znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega sodelovanja vlagatelja z drugimi visokošolskimi zavodi, inštituti oziroma drugimi organizacijami;

8.

izkazanim povezovanjem študijskih programov z znanstvenim, raziskovalnim, umetniškim oziroma strokovnim delom nosilcev predmetov z opredeljenim načinom in oblikami povezanosti;

9.

zagotavljanjem takšnih kadrov, ki bodo omogočali kakovostno izvedbo načrtovanih dejavnosti in kakovostno izvajanje študijskih programov;

10.

sklenjenimi dogovori vlagatelja s podjetji in drugimi organizacijami o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov, kjer je to sestavni del študijskega programa; visoke strokovne šole v ustanavljanju pa tudi po izdelanem načrtu za praktično izobraževanje in usposabljanje študentov (strokovna praksa).

11. člen

(kadri)

Visokošolski zavod v ustanavljanju načrtuje ustrezno kadrovsko strukturo za znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost na študijskem področju, s katerega so predlagani študijski programi. Število in struktura kadrov zavoda ustreza naslednjim akademskim standardom, in sicer:

1.

število in struktura sodelujočih v načrtovanih študijskih programih, ki opravljajo znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, dokazuje zavod v ustanavljanju s kadrovskim načrtom in dokazili o oblikah sodelovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev;

2.

vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju študijskih programov, dokazujejo veljavno izvolitev v naziv ali pa dokazujejo, da so v postopku za izvolitev v naziv;

3.

v osnutku meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev zavod upošteva minimalne standarde agencije za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih;

4.

število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev, zadostuje za oblikovanje senata visokošolskega zavoda;

5.

člani senata bodo izbrani tako, da bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline oziroma umetniška področja visokošolskega zavoda;

6.

struktura in število podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev – bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov;

7.

oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v delovnem razmerju.

12. člen

(študenti)

Študenti so v središču organizacije in izvajanja izobraževanja, zato visokošolski zavod v ustanavljanju načrtuje:

1.

vpis študentov glede na potrebe relevantnih okolij;

2.

ugotavljanje zaposlitvenih možnosti za diplomante na osnovi strokovnih analiz;

3.

zagotavljanje svetovalnih storitev, povezanih z vpisom in informacijami o študiju;

4.

neposredno vključevanje študentov v znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo;

5.

zagotavljanje praktičnega usposabljanja predvidenega števila vpisanih študentov, kjer je to sestavni del študijskega programa; visoke strokovne šole v ustanavljanju pa imajo tudi izdelan načrt za praktično izobraževanje in usposabljanje študentov (strokovna praksa);

6.

omogočanje ustreznega organiziranja študentov in zagotavljanje njihovega sodelovanja v organih upravljanja;

7.

redno zbiranje in analizo podatkov o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja ter drugih, s tem povezanih dejavnosti;

8.

vključevanje študentov v presojo kakovosti svojega delovanja poleg vseh zaposlenih in drugih relevantnih deležnikov.

9.

redno seznanjanje študentov z ukrepi za izboljševanje kakovosti njihovega dela.

13. člen

(materialni pogoji)

Visokošolski zavod v ustanavljanju izkazuje materialne pogoje, ki ustrezajo opravljanju njegovega poslanstva ter realizaciji vizije in ciljev, in sicer:

1.

s prostori in opremo, ki so primerni za izvajanje načrtovanih študijskih programov in drugih, s tem povezanih dejavnosti zavoda, ter ustrezajo predvidenemu številu vpisanih študentov;

2.

z dokazili o lastništvu ali najemu prostorov in opreme na lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskih programov ter znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti zavoda;

3.

z ustreznostjo opreme, ki jo zavod dokazuje z njenim popisom;

4.

s primernostjo prostorov za študente s posebnimi potrebami;

5.

z izdelano oceno finančnih sredstev, ki so potrebna za ustanovitev in delovanje zavoda, ter z navedbo predvidenih virov financiranja; sredstva so zagotovljena za vse študijske programe, ki jih namerava zavod izvajati, in sicer vsaj za obdobje akreditacije, tj. sedem let;

6.

s sodobno informacijsko-komunikacijsko in drugo učno tehnologijo ter drugo opremo, ki je potrebna za izvajanje študijskih programov ter znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti; kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom;

7.

z visokošolsko knjižnico v okviru zavoda, ki mora zagotavljati ustrezne knjižnične informacijske storitve, dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij študijskih programov zavoda ter znanstvenih, raziskovalnih, umetniških in strokovnih področij; ki jih zavod razvija; študijsko gradivo in elektronske baze podatkov morajo ustrezati vsebini in stopnji študijskih programov, visokošolska knjižnica pa določilom zakona o knjižničarstvu.

14. člen

(zagotavljanje kakovosti)

Visokošolski zavod v ustanavljanju ima oblikovano strategijo za zagotavljanje kakovosti in načrt za organizacijo sistema kakovosti, in sicer:

1.

z upoštevanjem teh meril in evropskih standardov ter opredeljenega poslanstva in vizije;

2.

s poslovnikom kakovosti, iz katerega je razvidno, da bo visokošolski zavod sproti spremljal ter izboljševal kakovost, konkurenčnost in učinkovitost svoje dejavnosti, tako izobraževalnega, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega kot tudi strokovnega dela;

3.

z načrtovanjem periodičnih samoevalvacij;

4.

z rednim zbiranjem in analizo podatkov o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja ter drugih, z njim povezanih dejavnosti;

5.

z ugotavljanjem pomanjkljivosti v izvajanju dejavnosti ter odstopanj od načrtovanih aktivnosti in dosežkov;

6.

z vključevanjem vseh zaposlenih, študentov in drugih relevantnih deležnikov v presojo kakovosti svojega delovanja.

15. člen

(akreditacija dislocirane enote visokošolskega zavoda v Sloveniji)

Po kriterijih za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda se presoja izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano enoto zavoda. Visokošolski zavod lahko zaprosi za akreditacijo dislocirane enote po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji.

Prva akreditacija študijskega programa

16. člen

(potreba po študijskem programu)

Načrtovanje in izvajanje novega študijskega programa je utemeljeno s potrebami gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja ožjega in širšega okolja.

Potreba po študijskih programih prve in druge stopnje se presoja tudi glede zaposljivosti diplomantov in možnosti njihovega nadaljnjega izobraževanja.

17. člen

(študijski programi prve in druge stopnje)

Kakovost študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje, ki jih visokošolski zavod namerava izvajati, se presoja po naslednjih kriterijih:

1.

program je v skladu z zakonom sestavljen formalno in vsebinsko ustrezno po študijskih področjih ter znanstvenih ali umetniških disciplinah, za katere je zavod ustanovljen;

2.

program je strokovno dosleden in konsistenten, sodoben po vsebini in skladen z opredeljenimi cilji, pričakovanimi učnimi izidi študentov in kompetencami diplomantov;

3.

program vsebuje splošne podatke, kot so:

-

prepoznavno in značilno ime, ki mora biti v skladu z razvrstitvijo študijskega področja po klasifikacijah ISCED in KLASIUS ter znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati oziroma umetniškega področja; v primeru interdisciplinarnih študijskih programov so področja razvrščena po obsegu v padajočem vrstnem redu;

-

stopnja, vrsta in trajanje programa;

-

smeri oziroma moduli;

4.

temeljni cilji in učni izidi programa so v skladu z vsebino in ravnijo študijskega programa; splošne in predmetno-specifične kompetence morajo biti posebej opredeljene za vsak študijski program posebej;

5.

program je mednarodno primerljiv; primerjava je narejena z najmanj tremi sorodnimi tujimi programi iz različnih držav, od tega vsaj iz dveh držav članic Evropske unije; programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani; primerljivost se izkazuje z učnimi izidi oziroma kompetencami, s formalno in vsebinsko sestavo programa, trajanjem študija in možnostmi za mednarodno sodelovanje; v primerjavi so opisane in utemeljene tudi razlike med predlaganim programom in sorodnimi programi;

6.

visokošolski zavod mora dokazati usklajenost študijskih programov, ki izobražujejo za regulirane poklice, z ustrezno zakonodajo Evropske unije;

7.

visokošolski zavod dokazuje mednarodno sodelovanje:

-

s sodelovanjem v raziskovalnih projektih (mednarodnih programih, bilateralnih ali multilateralnih programih ter meduniverzitetnih sporazumih ipd.) oziroma

-

s sodelovanjem v tematskih omrežjih, intenzivnih programih in drugih projektih, ki pospešujejo vključevanje v evropski visokošolski prostor, oziroma

-

s sodelovanjem v programih mobilnosti za študente ter visokošolske učitelje in sodelavce (bilateralni ali multilateralni programi ter meduniverzitetni sporazumi ipd.) oziroma

-

z vpisom tujih študentov na visokošolski zavod ipd.;

8.

predmetnik ustreza ciljem programa in vodi k usvojitvi opredeljenih učnih izidov in kompetenc;

9.

študijske obveznosti so ovrednotene po Merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu ECTS), v programu je opredeljen delež izbirnosti in priloženi so učni načrti;

10.

določeno je naslednje:

-

število in poimenska navedba ter vrsta in delež učnih enot (predmetov, smeri, modulov ...),

Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

Časovnica