Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole...

3629. Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa

Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo:
Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19/a, Ljubljana, ki ga zastopa Srečko Janša, univ. dipl. inž., direktor javnega podjetja (v nadaljevanju: delodajalec),
in
SAITS Sindikat aeronavtičnih informacijskih in tehničnih služb, ki ga zastopa Radoš Dick, predsednik sindikata,
SATS Sindikat aeronavtične tehnične službe, ki ga zastopa Aleksander Žerljal, predsednik sindikata, in
SSKL Samostojni sindikat kontrolorjev letanja RS, ki ga zastopa Jan Jolič, predsednik sindikata,
(v nadaljevanju: sindikati),
ter
Združenje delodajalcev Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa generalni sekretar mag. Samo Hribar Milič.
Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo:
– da Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 101/03 in 110/05) v 5. členu določa, da Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju Vlade RS;
– da so podpisniki te kolektivne pogodbe delodajalec in sindikati, da pa delodajalec podpiše kolektivno pogodbo na podlagi predhodnega soglasja Vlade RS;
– da se dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa v RS izvaja za celotni zračni prostor v Republiki Sloveniji le pri delodajalcu in da panožna kolektivna pogodbe za to dejavnost ne obstoja;
– da je podpisnik te kolektivne pogodbe kot predstavnik delodajalca tudi Združenje delodajalcev Slovenije.

K O L E K T I V N A P O G O D B A
za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna in stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Ta kolektivna pogodba velja za podpisnike in delodajalce, ki opravljajo dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa, ki je po standardni klasifikaciji dejavnosti navedena kot ena od dejavnosti pod šifro 63.230 – Druge pomožne dejavnosti v zračnem prometu.

2. člen

Osebna veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz predhodnega člena, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, ter tudi za pripravnike in prostovoljce pripravnike ter vajence, učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe, razen če je s pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe drugače dogovorjeno.

Ta kolektivna pogodba ne velja za delavce, ki so v internih aktih delodajalca opredeljeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razen če ni s to kolektivno pogodbo določeno drugače.

3. člen

Časovna veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba se sklepa za dve leti.

Če nobena od strank tri mesece pred vsakokratnim iztekom roka veljavnosti te kolektivne pogodbe ne predlaga sprememb oziroma dopolnitev, se njena veljavnost podaljša za eno leto.

Če ena od strank pravočasno predlaga spremembe oziroma dopolnitve te kolektivne pogodbe in če do uskladitve ne pride do izteka roka veljavnosti, se kolektivna pogodba avtomatično podaljša do sklenitve spremenjene oziroma dopolnjene kolektivne pogodbe.

4. člen

Vsebina kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba obsega splošne določbe, normativni del, arbitražno reševanje delovnih sporov, obligacijski del, določbe o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter prehodne in končne določbe.

Splošne določbe se nanašajo na veljavnost kolektivne pogodbe.

V normativnem delu kolektivna pogodba ureja sklenitev delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi, pripravništvo, posebnosti glede začetnikov in učencev, izvajalce funkcionalnega usposabljanja, druge primere pogodbenih obveznosti delavcev, zavarovanje delavcev, posebne pravice delavcev iz naslova dovoljenj za delo, pravice, izobraževanje, disciplinsko in odškodninsko odgovornost ter druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delavci in delodajalci.

S to kolektivno pogodbo se ureja arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov in način reševanja kolektivnih delovnih sporov.

Obligacijski del ureja status sindikata, stavko, pravice in obveznosti strank, ki so sklenile to pogodbo, ter način spremembe oziroma dopolnitve te pogodbe, odpoved, sklenitev nove kolektivne pogodbe in razlago kolektivne pogodbe.

Z določbami o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja se urejajo plače, nadomestila plače, dodatki k plači in drugi prejemki delavcev iz naslova delovnega razmerja.

V prehodnih in končnih določbah je dogovorjen nominalni dodatek k plači, izhodiščna plača, roki za sprejem aktov, določenih v tej kolektivni pogodbi, uporaba plačilnih razredov, urejanje nekaterih vprašanj v kolektivni pogodbi na ravni podjetja, prenehanje veljavnosti posameznih členov Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in uveljavitev te kolektivne pogodbe

Za pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalca, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih in drugih predpisov ter aktov, ki urejajo pravice in odgovornosti delavcev in delodajalcev iz dela in na podlagi dela.

II. NORMATIVNI DEL

5. člen

Razvrstitev del

Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe, določeno v internem Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Tarifni razredi so naslednji:

I. tarifni razred: enostavna dela (delovna mesta, za katera se zahteva osnovna šola brez kakršnega koli priučevanja);

II. tarifni razred: manj zahtevna dela (delovna mesta, za katera se poleg osnovne šole zahteva še eno- do šestmesečni tečaj);

III. tarifni razred: srednje zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja);

IV. tarifni razred: zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja);

V. tarifni razred: zahtevnejša dela (delovna mesta, za katera se zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja);

VI. tarifni razred: zelo zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba);

VII. tarifni razred: visoko zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna (VII/1) ali visoka univerzitetna izobrazba (VII/2);

VIII. tarifni razred: izjemno pomembna in najbolj zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija in državni pravniški izpit po končanem visokem strokovnem izobraževanju ali univerzitetnem izobraževanju).

V Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest so lahko določene alternativne zahteve za zasedbo posameznega delovnega mesta.

Delodajalec je dolžan pred sprejemom Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah opraviti skupno posvetovanje s Svetom delavcev in pridobiti mnenje sindikatov.

6. člen

Sklenitev delovnega razmerja

Delovno razmerje se sklene na podlagi javne objave prostega delovnega mesta. Izjeme od obveznosti javne objave prostega delovnega mesta so določene v ZDR.

Pred objavo prostega delovnega mesta lahko delodajalec preveri, ali je mogoče delovno mesto zasesti z že zaposlenim delavcem, ki mora z zasedbo prostega delovnega mesta soglašati.

Delodajalec je pri izbiri kandidata za sklenitev delovnega razmerja samostojen. Pri svoji odločitvi je dolžan spoštovati:

-

prepoved diskriminacije, kakor to določa ZDR,

-

rezultate preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov, če se po analizi vlog in opravljenih razgovorih odloči tudi za tak preizkus,

-

specifične osebnostne lastnosti kandidatov,

-

predhodno ugotovljeno zdravstveno sposobnost,

-

rezultate testiranja za delovna mesta, za katera je to predvideno v opisu delovnega mesta,

-

pri delavcih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in pri delavcih, ki vodijo organizacijske enote, poznavanje delovnega področja in obvladovanje znanj, potrebnih za vodenje.

Odločitev glede izbire kandidatov, ki bodo sklenili delovno razmerje kot začetniki in se usposabljali za delo na delovnih mestih, za katere je predpisana licenca, dovoljenje za delo, pooblastilo ali rating, sprejme direktor na podlagi mnenja komisije, ki vodi postopek objave, preverja rezultate zdravstvene sposobnosti, psihofizične sposobnosti in rezultate opravljenega testa. Ne glede na mnenje komisije lahko direktor sprejme drugačno odločitev.

Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje direktor. V komisiji morajo biti:

-

vodja sektorja, za katerega se objavlja prosto delovno mesto, ali drug delavec, ki ga določi vodja sektorja,

-

vodja službe za kadrovske in organizacijske zadeve ali drug delavec, ki ga določi vodja službe za kadrovske in organizacijske zadeve,

-

inštruktor z dovoljenjem za delo za objavljeno delovno mesto,

-

predstavnik Sveta delavcev.

7. člen

Pogodba o zaposlitvi

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je sklenjena, ko jo podpišeta delavec in delodajalec.

Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, za določen čas pa v primerih, ki jih dovoljujeta ZDR in ta kolektivna pogodba.

Delodajalec je dolžan delavcu prijaviti obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi glede navedenih zavarovanj in mu izročiti kopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Delavec mora potrditi prejem fotokopije prijave s svojim podpisom.

Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec seznaniti delavca z vsebino te kolektivne pogodbe in z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi, tako da mu ob podpisu pogodbe o zaposlitvi izroči kopijo obeh dokumentov.

V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita pravice in obveznosti v skladu z ZDR, to kolektivno pogodbo in drugimi veljavnimi splošnimi akti.

8. člen

Sprememba delovnega mesta

Pogodba o zaposlitvi se sklene na novo v naslednjih primerih:

-

kadar se med trajanjem delovnega razmerja spremeni delovno mesto,

-

kadar se spremeni določilo o času trajanja delovnega razmerja,

-

kadar se spremeni določilo glede polnega ali krajšega delovnega časa,

-

ob odpovedi delovnega razmerja s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

V vseh drugih primerih sprememb in dopolnitev pogodbe o zaposlitvi se sklene dodatek k pogodbi o zaposlitvi.

9. člen

Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas so:

-

sklenitev pogodbe o zaposlitvi pripravnika za največ 1 leto;

-

sklenitev pogodbe o zaposlitvi z začetniki in učenci, za čas, ko se delavec usposablja za pridobitev ustreznega dovoljenja, ki ne more biti daljši od 18 mesecev; po pridobitvi ustreznega dovoljenja se s tem delavcem sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas;

-

sklenitev pogodbe o zaposlitvi za največ dve leti, če delavec prevzame naloge drugega delovnega mesta. Taka pogodba o zaposlitvi mora vsebovati klavzulo, da ima delavec po preteku dveh let oziroma po poteku pogodbe o zaposlitvi, če z njim ni sklenjena pogodba o zaposlitvi za tako delovno mesto za nedoločen čas, pravico delati na delovnem mestu, na katerem je delal prej, pod enakimi pogoji.

Če delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz druge alinee prvega odstavka tega člena, ne pridobi ustreznega dovoljenja v roku, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, mu delovno razmerje preneha z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

10. člen

Poskusno delo

1) Določitev poskusnega dela

V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu, določita trajanje poskusnega dela in način spremljanja.

Trajanje poskusnega dela za posamezno delovno mesto:

-

za delovna mesta do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe do štiri mesece,

-

za delovna mesta VI. stopnje strokovne izobrazbe do pet mesecev,

-

za delovna mesta VII. stopnje strokovne izobrazbe do šest mesecev.

Pripravništvo in poskusno delo se med seboj izključujeta.

Začetniki in učenci nimajo poskusnega dela.

Poskusno delo se lahko podaljša zaradi daljše začasne odsotnosti z dela.

2) Način spremljanja poskusnega dela

Poskusno delo spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj tako stopnjo izobrazbe, kakor jo ima delavec, čigar delo spremljajo med poskusnim delom. Če je poskusno delo dogovorjeno za delovno mesto na področju kontrole zračnega prometa, za člane komisije ni pogoj stopnja izobrazbe, ampak ustrezno dovoljenje za delo.

Komisija spremlja delo delavca med poskusno dobo in najmanj 5 dni pred njegovim potekom pripravi oceno poskusnega dela delavca. Ocena je lahko uspešno ali neuspešno opravljeno poskusno delo.

Če je delavec ni uspešno opravil poskusnega dela, je to razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Če delavec po svoji volji odpove pogodbo o zaposlitvi med trajanjem poskusnega dela, velja sedemdnevni odpovedni rok.

11. člen

Pripravništvo

Pripravništvo pri delodajalcu ni obvezno.

Delodajalec lahko na podlagi posebnega sklepa zaposli osebo, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju za določen čas, kot pripravnika, skladno z določili zakona o delovnih razmerjih.

Pogodba o zaposlitvi pripravnika se ne more skleniti za tista delovna mesta, za katera je potrebno ustrezno dovoljenje za delo.

Pripravništvo se glede na stopnjo strokovne izobrazbe določi v naslednjem trajanju:

-

za dela do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe – 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe – 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe – 12 mesecev.

Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar največ za polovico.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kakor pripravnik in najmanj pet let delovnih izkušenj. Mentorja imenuje direktor.

Mentor usmerja delo pripravnika, mu daje pojasnila in obrazložitve ter ga seznanja z načini in postopki dela. V okviru pripravništva je mentor dolžan pripravnika seznaniti tudi z dejavnostjo javnega podjetja, veljavno zakonodajo, ki se nanaša na javno podjetje, to kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi akti ter pričakovanji delodajalca glede njegovega ravnanja in obnašanja med trajanjem delovnega razmerja.

Med pripravništvom pripravnik vodidnevnik pripravništva.

Mentor izdela poročilo o pripravnikovem delu, ki ga zaključi z oceno dela pripravnika. Pripravnik je lahko ocenjen z oceno uspešno ali neuspešno, glede na to, kako uspešno je opravil pripravništvo. Mentor pripravi ceno najmanj 10 dni pred potekom pripravniške dobe. Na podlagi ocene mentorja, da je pripravnik uspešno opravil pripravništvo, direktor imenuje komisijo, ki preveri znanje pripravnika in oceni strokovno usposobljenost pripravnika.

Pogodba o zaposlitvi se z delavcem, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, lahko sklene tudi brez opravljanja pripravništva, glede na usposobljenost delavca in zahteve delovnega mesta, če se njegova usposobljenost lahko ugotovi na podlagi dela pri delodajalcu, ki ga je delavec opravljal kot dijak ali študent ali na podlagi podjemne pogodbe.

Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je na podlagi izobraževanja med trajanjem delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

12. člen

Začetniki in učenci

Pogodba o zaposlitvi z delavcem začetnikom oziroma učencem se sklene z delavcem, ki sklene delovno razmerje za delovno mesto na področju kontrole zračnega prometa, za katerega je predpisano ustrezno dovoljenje za delo, delavec pa takega dovoljenja še nima.

Začetnik je delavec, ki se usposablja za delovno mesto po predpisanem programu usposabljanja od dneva sklenitve delovnega razmerja do zaključka teoretičnega dela usposabljanja.

Učenec je delavec, ki se usposablja za delovno mesto po predpisanem programu usposabljanja od dneva začetka praktičnega dela usposabljanja na delovnem mestu do pridobitve ustreznega dovoljenja za delo.

Pogodba o zaposlitvi z začetnikom in učencem vključuje tudi določbe glede usposabljanja ter obveznosti delodajalca in delavca glede usposabljanja in sklenitve delovnega razmerja po pridobitvi ustreznega dovoljenja v skladu s to kolektivno pogodbo.

13. člen

Predavatelji, trenerji, inštruktorji

Predavatelji, trenerji in inštruktorji po tej kolektivni pogodbi so tisti delavci, ki izvajajo funkcionalno usposabljanje osebja kontrole zračnega prometa.

Predavatelj je delavec, ki izvaja predavanja v okviru teoretičnega dela usposabljanja delavcev, po predpisanem programu usposabljanja za posamezna delovna mesta.

Trener je delavec, ki izvaja strokovno usposabljanje delavcev (trening) po predpisanem programu usposabljanja za posamezno delovno mesto. Za trenerja ni pogoj, da ima dovoljenje za delo inštruktorja. Trener mora imeti znanja in sposobnosti za izvajanje treninga, kar izkazuje z veljavnim dovoljenjem za delo in delovnimi izkušnjami.

Trening se lahko izvaja na simulatorju ali na nedelujočem sistemu oziroma napravi in na delovnem mestu.

Inštruktor je delavec, ki ima dovoljenje za delo inštruktorja in izvaja strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu, po predpisanem programu usposabljanja za posamezno delovno mesto ali na podlagi drugih aktov, ki predpisujejo usposabljanje delavca na delovnem mestu. Inštruktor lahko izvaja tudi vse naloge trenerja.

Delodajalec mora določiti pravila za izvajanje funkcionalnega usposabljanja, s katerimi določi merila za izvajanje predavanj in treningov.

14. člen

Primeri in pogoji za opravljanje drugega dela

Delavec mora opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-

če operativnemu delavcu s področja kontrole zračnega prometa poteče dovoljenjein ga do roka veljavnosti ne podaljša, največ do treh mesecev; po preteku treh mesecev delodajalec ponudi delavcu novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti,

-

v primeru uvajanja novih delovnih procesov, naprav in sistemov ter izboljšav, in sicer v trajanjunajveč 30 dni v obdobju treh mesecev.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec opravlja tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-

kadar je treba nadomestiti začasno odsotne delavce v okviru organizacijske enote, kjer je razporejen, v obsegu, kakor je usposobljen, največ do 1 leta,

-

zaradi začasno povečanega obsega dela v okviru organizacijske enote, kjer je razporejen, v obsegu, kakor je usposobljen, in sicer v trajanju največ 30 dni v obdobju treh mesecev.

Delavec ne more opravljati drugega dela, če nima ustreznega dovoljenja za tako delo.

15. člen

Napotitev na delo v drug kraj

Kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi je širše določen in vključuje vse lokacije delodajalca, ki so določene v internem Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Napotitev na delo v drug kraj je pisna. Delavec mora pisno obvestilo o napotitvi na delo v drug kraj prejeti najmanj 5 dni pred napotitvijo.

Napotitev delavca na delo v drug kraj od njegove stalne lokacija dela, je mogoča le za opravljanje tistih del, ki so določena v pogodbi o zaposlitvi in ne zahtevajo dodatnega izobraževanja, in velja za pravilno in zakonito, če je delavcu omogočen prihod in odhod na delo v skupnem trajanju do treh ur z javnim prevoznim sredstvom ali v soglasju z zaposlenim, če za prevoz uporablja lastni avtomobil.

Kadar pogoji iz drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni, je napotitev delavca v drug kraj od njegove stalne lokacije dela mogoča le s soglasjem delavca.

Napotitev na delo v drug kraj v skladu s tem členom lahko traja največ do 10 dni v enem mesecu in največ 6 zaporednih mesecev.

Napotitev na delo v drug kraj v skladu s tem členom ne velja za službeno pot. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Če delavcu ni omogočen prihod in odhod na delo oziroma z dela po določbah tega člena v skupnem trajanju treh ur ali če delodajalec ugotovi, da je ustrezneje delavcu zagotoviti prenočišče, zagotovi delavcu prenočišče in plača dnevnico za odsotnost od 8 do 12 ur.

16. člen

Dolžina odpovednega roka, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni.

Daljši odpovedni rok, kadar pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je lahko dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.

17. člen

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov Merila za določitev večjega števila presežnih delavcev

Poleg obveznosti, ki jih določa zakon, mora delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov obvestiti sindikat o analizi stanja z obrazložitvijo razlogov za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.

Po posvetovanju med delodajalcem in sindikati se določijo merila in druge okoliščine za določitev delavcev, ki jim preneha delovno razmerje iz poslovnih razlogov.

18. člen

Licence, dovoljenja za delo, pooblastila ali ratingi (dovoljenje za delo)

Delavec, ki za izvajanje svojih nalog potrebuje predpisano dovoljenje za delo, je osebno odgovoren, da pravočasno vloži potrebne dokumente za pridobitev dovoljenja in vzdrževanje njegove veljavnosti. Stroški za izdajo, obnovo in dopolnitev dovoljenj gredo v breme delodajalca.

19. člen

Zdravniški pregledi

Delodajalec plača stroške predhodnega preventivnega zdravniškega pregleda, ko delavec prvič sklene delovno razmerje, med trajanjem delovnega razmerja pa obdobne preventivne zdravniške preglede v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest.

Delodajalec plača predhodne, obdobne in specialne zdravniške preglede delavcem s področja kontrole zračnega prometa, ki so pogoj za pridobitev in vzdrževanje dovoljenj za delo.

Zdravniške preglede iz prvega in drugega odstavka tega člena mora delavec opraviti pri izvajalcu, ki ga določi delodajalec. Obdobne zdravniške preglede po Zakonu o letalstvu lahko delavci opravijo tudi pri drugem izvajalcu, ki ima licenco za opravljanje takih pregledov. Pregled mora v tem primeru delavec opraviti izven delovnega časa, v svojem prostem času, delodajalec pa ne plača nobenih stroškov takega pregleda.

Zdravniški pregled mora biti organiziran v času načrtovane delovne obveznosti. Zdravniški pregled ne velja za službeno pot. Čas, ki ga delavec porabi za zdravniški pregled, se šteje delavcu, kakor da bi delal.

Če delavec opravi zdravniški pregled pred prihodom na delo, delodajalec plača delavcu prevozne stroške v višini stroškov za prevoz na delo in z dela od kraja, od koder se delavec vozi dnevno na delo, do sedeža izvajalca, ki opravlja zdravniški pregled, in na delovno mesto. Če delavec opravi zdravniški pregled med delovnim časom, mu delodajalec plača stroške prevoza od sedeža delodajalca, kjer ima delavec stalno lokacijo delovnega mesta po pogodbi o zaposlitvi, do sedeža izvajalca in nazaj.

Če je izvajalec zdravniškega pregleda v Ljubljani, delavci, ki delajo na sedežu delodajalca v Ljubljani, za pot na zdravniški pregled med delovnim časom dobijo dva žetona za mestni potniški promet.

Prvi odstavek tega člena velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.

20. člen

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje delavcev

Delodajalec bo za delavce plačeval mesečno premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu in pod pogoji, kakor so določeni v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeni med delodajalcem in Svetom delavcev.

Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.

21. člen

Trajna izguba zdravstvene sposobnosti za opravljanje del

Delodajalec mora delavcu, ki zaradi zdravstvene nesposobnosti ne more podaljšati dovoljenja za delo in zato ne more več opravljati dela na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ponuditi pogodbo o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Delodajalec mora v postopku sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi delavcu zagotoviti usposabljanje za novo delovno mesto, delavec pa se usposabljanja mora udeležiti. Delodajalec mora prav tako storiti vse, da se delavec usposobi za drugo delovno mesto, ki je sistemizirano pri delodajalcu.

22. člen

Profesionalna nesposobnost za opravljanje del

Profesionalno nesposoben za opravljanje del na delovnem mestu, za katerega je potrebno dovoljenje, je delavec kontrolor zračnega prometa,

-

ki je zdravstveno nesposoben in

-

za katerega komisija za upravljanje s sistemom varnosti (v nadaljevanju komisija SMS) ugotovi po posebnem postopku razloge za nesposobnost ter izda posebej utemeljen sklep delodajalcu o ugotovljeni profesionalni nesposobnosti delavca.

Če se pri delavcu kontrolorju zračnega prometa z najmanj 15 let veljavno licenco ugotovi profesionalna nesposobnost za opravljanje dela, delodajalec takemu delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu, kjer bo delavec lahko uporabil znanja, ki si jih je pridobil kot kontrolor zračnega prometa in naslednjo osnovno plačo:

-

delavcu s 15-letno licenco 90 %,

-

delavcu s 16-letno licenco 92 %,

-

delavcu s 17-letno licenco 94 %,

-

delavcu z 18-letno licenco 96 %,

-

delavcu z 19-letno licenco 98 %,

-

delavcu z več kakor 20-letno licenco 100 %

osnovne plače, kakor jo je prejemal pred nastankom novih okoliščin.

Če se za druge delavce iz sektorja letalskih informacij in sektorja letalskih telekomunikacij, starejše več kakor 45 let z najmanj 15 let veljavnim dovoljenjem za delo, ugotovi profesionalna nesposobnost za opravljanje dela, delodajalec takemu delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, kjer bo delavec lahko uporabil znanja, ki si jih je pridobil na svojem delovnem mestu in naslednjo osnovno plačo:

-

delavcu s 15-letno licenco 90 %,

-

delavcu s 16-letno licenco 92 %,

-

delavcu s 17-letno licenco 94 %,

-

delavcu z 18-letno licenco 96 %,

-

delavcu z 19-letno licenco 98 %,

-

delavcu z več kakor 20-letno licenco 100 %

osnovne plače, kakor jo je prejemal pred nastankom novih okoliščin.

Pravica iz tega člena ne pripada delavcu, ki je izpolnil pogoje za upokojitev.

23. člen

Dosegljivost izven delovnega mesta

Delavcu kontrolorju zračnega prometa se lahko odredi dosegljivost izven delovnega mesta z obveznostjo, da je dosegljiv po telefonu ves čas odrejene dosegljivosti, to je 24 ur, in mora biti v primeru poziva na delovnem mestu v roku dveh ur.

Dosegljivost izven delovnega mesta se lahko odredi v času, ko ima delavec načrtovane delovne obveznosti v skladu z mesečnim načrtom dela. Delavcu se za 24 ur odrejene dosegljivosti izven delovnega mesta šteje 4 ure delovnega časa.

Navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti po tem členu velja kot delovni čas in se vrednoti kot delo na prosti dan. Zaradi dejanskega dela po tem členu delavec ne sme preseči polnega delovnega časa, ki je zanj predpisan.

Delodajalec lahko delavca razreši dosegljivosti izven delovnega mesta pred potekom 24 ur, če ugotovi, da dosegljivost ni več potrebna. Če je delavec dosegljivosti razrešen v prvih dvanajstih urah, se mu kot delovni čas štejeta dve uri.

Dosegljivost izven delovnega mesta se posameznemu delavcu lahko odredi največ enkrat na mesec.

Za prihod na delo in odhod z dela v primeru poziva v času dosegljivosti pripada delavcu povračilo stroškov prevoza v višini kilometrine za službeno potovanje.

24. člen

Pripravljenost na domu

Pripravljenost na domu ne sme trajati dnevno več kakor 12 ur od ponedeljka do petka in ne več kakor 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Od ponedeljka do petka je delavec lahko razporejen na stalno pripravljenost na domu do 8 dni v mesecu, razen v posebej utemeljenih primerih.

Ob sobotah, nedeljah in praznikih je lahko delavec razporejen v stalno pripravljenost le trikrat mesečno v povprečju treh mesecev.

Drugi in tretji odstavek tega člena se izključujeta.

Izjemoma lahko v posebej utemeljenih primerih traja pripravljenost na domu več kakor 12 ur, vendar največ 15 ur.

Stalna pripravljenost se lahko odredi v naslednjih primerih:

-

za zagotovitev 24-urnega delovanje služb s področja zračnega prometa,

-

za zagotovitev odprave napak na sistemih in napravah, pomembnih za varen promet,

-

zaradi nadomestitve nenadne odsotnosti delavca.

Če delavec v času stalne pripravljenosti zagotavlja izvajanje služb s področja zračnega prometa preko telekomunikacijskih sredstev kakor svetovanje, to velja kot posebna oblika dela, delo na daljavo. Delo na daljavo lahko traja največ do 1 ure v posameznem primeru.

Za efektivno delo v času pripravljenosti velja delo, ko delavec pride na delovno mesto oziroma lokacijo, kjer bo opravljal svoje delo. Za prihod na delo v času stalne pripravljenosti delavcu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.

25. člen

Intervencija

Za delo v času intervencije velja delo, ko je delavec poklican na delo v času svojega dnevnega ali tedenskega počitka. Čas dejanskega dela v intervenciji velja kot delo preko polnega delovnega časa, ki pa v tem primeru ni vnaprej napovedano in ni enako kakornadurno delo. Za prihod na delo in odhod z dela ob intervenciji delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz v višini kilometrine za službeno potovanje.

Če intervencija povzroči delavcu tudi druge stroške, delodajalec delavcu povrne vse stroške na podlagi pisnih dokazil, ki jih ima delodajalec pred povrnitvijo pravico preveriti.

26. člen

Izmensko delo

Izmensko delo je delo, ki je organizirano na tak način, da se v enakomernem ritmu razporedi delo delavcev, dnevno, tedensko ali v drugem časovnem obdobju.

Izmensko delo je delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali nočni izmeni.

V okviru treh izmen se lahko določi različno trajanje delovnega časa, ki se lahko prične v eni izmeni in traja še v drugo izmeno. Tako določen delovni čas lahko traja od najmanj 5 ur na dan do največ 10 ur na dan. Za tako uvedene izmene oziroma razporeditve za delo v popoldanski izmeni velja delo po 14.00uri.

Če je delo organizirano v dveh izmenah, za delo v 2. izmeni velja delo po končani 1. izmeni.

Če delo ni organizirano v več izmenah, se pa posamezni časovni interval dela začne v okviru dopoldanskega dela, pripada delavcu dodatek za delo izven rednega dopoldanskega dela po končanem obdobju dopoldanskega dela, enako kakor da bi delal v izmeni.

Delodajalec razporeja delavca izmenično tako, da dela vse leto izmenično v vseh izmenah oziroma razporeditvah.