3326. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod (R25 D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod (R25 D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju
I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Zaradi razvoja proizvodnje električne energije v Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: TEŠ) in s tem predvidenih potreb po večjih količinah zemeljskega plina v Šoštanju v naslednjih treh letih (kar je utemeljeno v strateškem razvojnem načrtu TEŠ), je Geoplin d.o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan pravočasno ustvariti pogoje za povečan odjem oziroma novo točko odjema v slovenskem omrežju zemeljskega plina. Na novem plinovodu bo predviden priključek z merilno reducirno postajo (v nadaljnjem besedilu: MRP) za tovarno Gorenje-Notranja oprema. Plinovod pa bo dimenzioniran tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi široko potrošnjo v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in glede na možnosti nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjah.
Priprava državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) se je pričela na osnovi obrazloženega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 311-34/01, z dne 23. decembra 2003.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen, ker je:
-
dograditev magistralnih plinovodov opredeljena v tekstualnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03),
-
prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov opredeljen kot prostorska ureditev državnega pomena v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
prenos zemeljskega plina obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04),
-
oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo, (Uradni list RS, št. 9/96) ter v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran v:
-
študiji: Prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju – idejna zasnova.
II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je magistralni prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju, nazivnega tlaka 70 barov in nazivnega premera DN 400-600 mm (v nadaljnjem besedilu: plinovod).
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju treh občin: Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj, v skupni dolžini približno 17 km.
Predvideni plinovod se prične s priključkom na plinovod M2 (Rogaška Slatina-Vodice pri Ljubljani. Priključek se izvede pri Šentrupertu pri Polzeli v okviru obstoječega sekcijskega ventila ali na odcepnem mestu plinovoda za Prebold. Obe predvideni lokaciji sta že sedaj ograjeni z žično ograjo, zaradi dodatnih inštalacij izbrano priključno mesto razširi. Velikost zemljišča je predvidoma 10 a. Zaključi se z merilno reducirno postajo (v nadaljnjem besedilu MRP) za potrebe TEŠ. Območje se ogradi. Pri MRP bo tudi inštalacija čistilne postaje. Potrebno zemljišče je približno 15 a.
Osnovno varianto plinovoda je predlagal minister za okolje, prostor in energijo in sicer se priključek na obstoječi magistralni prenosni plinovod M2 (Rogaška Slatina-Vodice pri Ljubljani) v bližini Šentruperta pri Polzeli nadaljuje v smeri SSZ do Gorenja. Na delu do prečkanja Savinje se izogne naseljem in poteka med hmeljišči. Po prečkanju Savinje (predvideni sta dve možnosti, vzhodneje in zahodneje, pri čimer vzhodnejša varianta večkrat prečka reko Pako) se nadaljuje proti Šmartnem in naprej do zaselka na Velikem vrhu. Na tem delu na primerni oddaljenosti obide posamezne kmetije, se ponovno spusti do lokalne ceste za Šoštanj, jo prečka in se nadaljuje proti Vrhovnikovem vrhu. Plinovod se po spustu zaključi pri TEŠ, kjer bo MRP TEŠ.
Detajlni potek plinovoda bo določen v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Z državnim lokacijskim načrtom se predvidi tudi možnost kasnejšega priklopa predmetnega plinovoda na plinovod M2/1, katerega izgradnja je predvidena vzporedno z obstoječim plinovodom M2.
Sestavni del plinovoda je tudi priključek za Tovarno notranje opreme v Gorenju, ki se zaključi z MRP v območju tovarne.
Prenosni plinovod se dimenzionira tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi široko potrošnjo v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in glede na možnosti nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjih. Iz tega razloga se predvidijo tudi odcepi za široko potrošnjo (predvidoma 3), ki bodo ograjeni. Zemljišče posameznega odcepa bo obsegalo približno 1 a.
Plinovod se s pomočjo sekcijskih zapornih postaj razdeli na posamezne odseke. Pri določanju razdalje med sekcijskimi zapornimi postajami je potrebno upoštevati delovni tlak, imenski premer plinovoda in možnosti dostopa ter potrebo po sekcijskih zapornih postajah zaradi samega obratovanja. Oddaljenost med posameznimi sekcijskimi zapornimi postajami sme znašati največ 18 km. Velikost vsakega potrebnega zemljišča je približno 1a. Glede na predvideno dolžino predmetnega plinovoda ni pričakovati večjega števila teh postaj.
Vsi navedeni objekti so sestavni deli plinovoda. Gabariti in lokacije se določijo s projektom. Inštalacija bo delno pod zemljo, delno nad njo, bo ograjena in ta del prostora zaseda do opustitve plinovoda. Za nadzor in vzdrževanje je potrebna dostopna pot. Odvisno od izbrane tehnološke opreme bo le ta lahko na prostem, pod nadstrešnico ali v trdnem objektu. Z izbrano tehnološko opremo se določi tudi, če bo potreben električni in telekomunikacijski priključek.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj je dne 20. aprila 2004 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter čas kraj in čas zbora konference je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – urad za prostorski razvoj objavilo v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so priporočila in usmeritve posredovali predstavniki: ZRSVN Celje, Občina Šmartno ob Paki, Občina Braslovče. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
1.
izvede kartiranje habitatov na predlagani trasi od Letuša do termoelektrarne Šoštanj,
2.
smiselno upoštevajo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve, ki sta jih na prostorski konferenci podali občini Šmartno ob Paki in Braslovče.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
-
strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.
III. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2.
Ministrstvo za kulturo,
3.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4.
Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
5.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje ohranjanja narave,
6.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje varstva okolja,
7.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda,
8.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje energetike,
9.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,