3048. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H)
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2025.
Ljubljana, dne 31. oktobra 2025
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-H)
V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02- ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 22/14 - odl. US, 24/15, 9/16 - ZGGLRS, 77/16 in 78/23 - ZUNPEOVE) se v 1.a členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1)
S tem zakonom se ureja tudi izvajanje:
-
Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23), razveljavljene z Uredbo (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 206), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU);
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU).«.
V 3. členu se v 8. točki črta besedilo »in rabo«.
11. točka se spremeni tako, da se glasi:
»11.
Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.«.
19. točka se spremeni tako, da se glasi:
-
preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);
-
sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);
-
spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;
-
dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).«.
33. točka se spremeni tako, da se glasi:
»33.
Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.«.
Za 37. točko se dodajo nove 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48. in 49. točka, ki se glasijo:
»38.
Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti.
39.
Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov.
40.
Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa.
41.
Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
42.
Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).
43.
Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura.
44.
Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
45.
Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
46.
Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni.
47.
Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica.
48.
Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.
49.
Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.«.
V 7. členu se v drugem odstavku v drugem stavku beseda »pet« nadomesti z besedo »deset« in beseda »petletnih« z besedo »desetletnih«.
V četrtem odstavku se beseda »petletne« nadomesti z besedo »desetletne«.
Za 16. členom se dodata novo II.A poglavje in nov 16.a člen, ki se glasita:
»II.A NACIONALNA GOZDNA INVENTURA
(1)
Nacionalna gozdna inventura je namenjena nacionalnemu zbiranju podatkov za oceno trajnosti, podporo gozdarski politiki in njeno načrtovanje, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb gozdov in gozdarstva, obdelavi statističnih podatkov ter pripravi drugih strokovnih analiz.
(2)
Na vzorčnih ploskvah statistično reprezentativne mreže se v okviru nacionalne gozdne inventure sistematično zbirajo in obdelujejo podatki o površini in strukturi gozdov, njihovi drevesni sestavi, količini lesnih zalog in njihovi strukturi, količini prirastka lesa, količini in strukturi odmrle biomase, gozdnih tleh ter zalogah ogljika v živi in odmrli nadzemni in podzemni biomasi, ločeno za gospodarske gozdove in gozdove s posebnim namenom.
(3)
V okviru izvajanja javne gozdarske službe nacionalno gozdno inventuro vodi Gozdarski inštitut Slovenije in jo izvaja skupaj z Zavodom.
(4)
Podatki, pridobljeni v okviru nacionalne gozdne inventure, se hranijo v elektronski obliki.
(5)
Zbrani podatki se v okviru izvajanja javne gozdarske službe obdelajo in sporočajo v agregatni obliki ter se lahko posredujejo tudi drugim uporabnikom.
(6)
Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino, način izvajanja zbiranja in obdelovanja podatkov, metodologijo, roke in objavo rezultatov podatkov iz drugega odstavka tega člena.«.
V 17.a členu se v tretjem odstavku črta besedilo »oziroma izvajalec sečnje«, za besedo »Zavod« se doda besedilo »po uradni dolžnosti« in za besedo »določi« doda besedilo »rok za izvedbo in«.
V 19. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko sečne ostanke ob predhodnem pisnem soglasju lastnika gozda pridobivajo tudi fizične osebe, ki niso registrirane in ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za ta dela.
(4)
Sečne ostanke lahko fizične osebe iz prejšnjega odstavka pridobivajo izključno za lastne potrebe.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
V 22. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2)
Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi izvedbe varstvenih del.«.
V 24. členu se v prvem odstavku za besedilom druge alineje pika nadomesti s podpičjem in dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»-
potrebno zaradi zaščite vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, in objektov za zaščito in reševanje;
-
potrebno zaradi zaščite civilnega strelišča ali strelišča oziroma zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja orožje.«.
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje ter spravilo in odvoz drevja iz teh sečenj na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, druga varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. V odločbi se zavezanec opozori, da bo, če z odločbo določenih del ne opravi v določenem roku, odrejena izvršba odločbe v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Zavod postopek iz tega člena vodi tako, da zavezancu ne nastajajo čezmerni in nepotrebni stroški. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave. Lastnik o izvedenih ukrepih obvesti Zavod v treh dneh od zaključka del.
(2)
Lastnik gozda lahko začne izvajati sanitarno sečnjo in druga varstvena dela že pred izdajo odločbe, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod ter v obvestilu navesti kraj, število in strukturo dreves za posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m3. Zavod z odločbo v upravnem postopku določi število in strukturo dreves za največji možni posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m3.
(3)
Minister, pristojen za gozdarstvo, podrobneje predpiše ukrepe za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk ter sanacijo poškodovanega gozda, načine izvajanja del v gozdovih in pogoje za drugo rabo gozdov.«.
V 29.a členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »V primeru upravne izvršbe po drugi osebi, ki se izvaja na podlagi izvršljive odločbe o sanitarnih sečnjah, spravilu in odvozu okuženega ali z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda, in pri izvajanju varstvenih del po drugi osebi se sanitarna sečnja in varstvena dela opravijo, gozdni lesni sortimenti spravijo in odpeljejo ter prodajo v imenu in za račun zavezanca.«.
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v skorji, če so obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani v naslednjih rokih:
-
pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja;
-
pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po prispetju na skladišče.
(2)
Skladišča morajo biti od 1. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolno-lovnimi pastmi.
(3)
Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se obelijo in podlubniki uničijo ali pa prepeljejo na skladišče in predelajo v določenem roku, kar z odločbo določi Zavod.«.
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Uporaba kemičnih in fitofarmacevtskih sredstev v gozdu je prepovedana.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu na podlagi dovoljenja za izjemno uporabo lahko uporabljajo atestirana fitofarmacevtska sredstva za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati, ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.
(3)
Dovoljenje za izjemno uporabo atestiranih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku iz 17. in 29. člena tega zakona.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se atestirana kemična sredstva lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.«.
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Vožnja in ježa v gozdu sta prepovedani zunaj:
-
javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo ceste.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je vožnja po protipožarnih presekah, gozdnih vlakah in sečnih poteh dovoljena za izvedbo sečnje in spravila lesa, za izvedbo gojitvenih in varstvenih del, za upravljanje z divjadjo, potrebe obrambe države ter za zaščito in reševanje ljudi, živali oziroma premoženja.
(3)
Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno maso prepovedana. Največjo dovoljeno maso vozil in trajanje prepovedi določi Zavod ter ju označi na opozorilnih tablah v sodelovanju z lokalno skupnostjo.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena sta vožnja s kolesom in ježa dovoljeni na označenih gozdnih vlakah ter drugih označenih poteh, določenih v območnem načrtu.
(5)
Gozdne vlake in poti iz prejšnjega odstavka ter pogoje za njihovo rabo s pisnim dogovorom sporazumno določijo lastnik gozda, Zavod in lokalna skupnost.«.
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
(1)
Če je prekršek iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ali prvega odstavka prejšnjega člena storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2)
Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ali prvega odstavka prejšnjega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.«.
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
(1)
Poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja graditev objektov, mora trajno skladišče izpolnjevati tudi:
-
površina trajnega skladišča je lahko od 500 do 5.000 m2;
-
medsebojna zračna oddaljenost med dvema trajnima skladiščema je najmanj 20 kilometrov;
-
utrditev skladiščnih površin ali notranjih transportnih poti z betonom ali asfaltom ni dovoljena;
-
trajno skladišče mora biti ograjeno z žično ograjo, višine do 2,0 metra;
-
osvetlitev trajnega skladišča ni dovoljena;
-
na vhodu v trajno skladišče mora biti informacijska tabla s podatki o lastniku in kontaktni osebi;
-
v času uporabe trajnega skladišča je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov;
-
na območju trajnega skladišča ni dovoljeno parkiranje strojev in mehanizacije, ki ni v neposredni uporabi na skladišču;
-
na območju trajnega skladišča ni dovoljeno skladiščenje goriv, razen kratkotrajnega dnevnega skladiščenja za sprotno uporabo;
-
kadar se trajno skladišče ne uporablja, v njem ne sme biti gozdnih lesnih sortimentov, sečnih ostankov, druge drevnine ali strojev za manipulacijo lesa na trajnem skladišču.
(2)
Šteje se, da se trajno skladišče uporablja, če na njem skladiščeni gozdni lesni sortimenti zavzemajo najmanj 25 odstotkov površine.
(3)
Vlogi za pridobitev mnenja Zavoda morata biti priloženi najmanj situacija trajnega skladišča na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1 : 5000 in situacija priključitve trajnega skladišča na gozdno oziroma javno cesto.«.
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje: