Nalaganje dokumenta...
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 13-428/2009, stran 1725 DATUM OBJAVE: 17.2.2009
RS 13-428/2009
428. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in št. 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, ZMetD, št. 49/06, Odločba US, št. 66/06, ZPNačrt, št. 33/07, 70/08 in ZFO-1A, št. 57/08) in 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 20. seji dne 29. 1. 2009 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok za območje Občine Škofja Loka ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
4.
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev,
5.
pravice in obveznosti uporabnikov,
6.
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
7.
obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode,
8.
prenos objektov in naprav v last in upravljanje,
9.
posege v prostor,
10.
nadzor nad izvajanjem javne službe,
11.
posebne storitve.
S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08).
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: občina), odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja gospodarska javna služba in posebne storitve ali pomen, ki je s tem odlokom posebej opredeljen.
1.
blato je odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav, vključno z blatom iz skupnih čistilnih naprav, odpadno blato iz greznic in nepretočnih greznic, odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso komunalne čistilne naprave, vključno z blatom iz nepretočnih greznic;
2.
gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca;
3.
industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4.
interna kanalizacija so vodi in naprave, ki so last lastnika objekta oziroma zemljišča, kjer nastaja odpadna voda in so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadne vode;
5.
interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer, merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava;
6.
izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu odloka: izvajalec) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo (koncesijsko pogodbo);
7.
javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
8.
javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
9.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
10.
komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda (ene ali več naprav) ne presega 50%, merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je večja od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
11.
komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi;
12.
mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava manjša od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede na obremenitev več vrst;
a)
individualne male KČN, za enega priključnika,
b)
skupinske male KČN, za nekaj individualnih priključnikov skupaj, pri čemer obremenitev ne presega 50 PE,
c)
male KČN za del ali celotno naselje, pri čemer je obremenitev večja od 50 PE in ne presega 2.000 PE.
13.
merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo ali v vode. Izvedeno mora biti skladno s predpisi;
14.
nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
15.
območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
16.
obdelava blata so vsi postopki do končne dispozicije blata, skladno s predpisi,
17.
obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
18.
odpadna voda je komunalna odpadna voda in/ali padavinska odpadna voda in/ali industrijska odpadna voda;
19.
padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
20.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode izražena v BPK5, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. En PE je enak 60g BPK5/dan;
21.
posebne storitve so storitve izvajalca zaradi uporabe objektov javne kanalizacije zaradi odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in storitve odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
22.
pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
23.
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
24.
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
25.
uporabnik storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestniki zemljišča in/ali objekta oziroma delov objekta na območju občine, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali malo komunalno čistilno napravo pod 50 PE ali greznico;
26.
upravljanje javne kanalizacije so naloge, ki jih izvajalec izvaja skladno z veljavnimi predpisi in sklenjeno pogodbo (koncesijsko pogodbo);
27.
ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje količine vode, ki je skladna s prepisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi;
28.
višja sila je vzrok, ki je zunanji in njegovega učinka ni mogoče pričakovati in tudi ne odvrniti ali se mu izogniti;
29.
obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma ustrezne merilne naprave;
30.
varovalni pas je površina oziroma prostor, ki v primeru javne kanalizacije znaša 3 m merjeno od osi voda in je namenjen varovanju javne infrastrukture. Za vsako gradnjo ali drug poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje izvajalca.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
Občina Škofja Loka zagotavlja javno službo na celotnem območju Občine Škofja Loka v obliki, kot jo določa predpis občine (odlok) o izvajanju gospodarske javne službe.
Pooblastilo za opravljanje javne službe se podeli enemu ali več izvajalcem.
Izvajalec izvaja storitve javne službe in posebne storitve skladno z veljavnimi predpisi na določenem območju občine, v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno (koncesijsko) pogodbo. Izvajalec ima javno kanalizacijo, ki je last občine, v upravljanju na podlagi pogodbe o prenosu le-te v upravljanje.
4. člen
Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program). Program izvajalec pripravi po določbah Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Program za vsakokratno prihodnje leto izdela izvajalec in ga mora poslati v uskladitev občini najkasneje do 31. oktobra, ter ga nato usklajenega z občino, posredovati Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra.
Izvajalec mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE IN NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
5. člen
Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti zagotovljene v naselju ali delu naselja.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
1.
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2.
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
3.
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta,
4.
prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so:
1.
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
2.
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku najmanj enkrat na štiri leta,
3.
prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelava ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu z veljavnimi predpisi,
4.
izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
6. člen
Izvajalec mora v okviru javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za objekte zunaj naselja, do izteka rokov za prilagoditev zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in zagotoviti njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta.
7. člen
Na območjih občine, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali nepropustnih nepretočnih greznic. Obratovanje in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave je dolžan zagotoviti lastnik oziroma uporabnik. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupinsko malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem. To omrežje in objekti nimajo statusa javne infrastrukture (javne kanalizacije ali javne čistilne naprave). Za upravljanje teh objektov morajo uporabniki izbrati in pooblastiti upravljavca. Izvajalec po tem odloku je lahko upravljavec skupinske male komunalne čistilne naprave le v primeru, če vsi solastniki skupinske male komunalne čistilne naprave z izvajalcem sklenejo ustrezno pogodbo.
Padavinske vode se ne smejo odvajati v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
8. člen
Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je obvezno in se opravlja za obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave najmanj enkrat na štiri leta. Za nepropustne nepretočne greznice se praznjenje opravlja redno glede na volumen greznice, najmanj pa enkrat na 6 (šest) mesecev. Uporabniki so dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s specialnimi vozili.
Blato iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav se lahko odpelje na obdelavo v komunalno čistilno napravo. V primeru, da izvajalec utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem, zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in končne oskrbe blata plača uporabnik, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec, stroške končne oskrbe pa uporabnik.
Blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
Izvajalec uporabniku po opravljeni storitvi praznjenja greznice oziroma prevzemu blata iz male komunalne čistilne naprave ter obdelavi le-tega, izstavi račun. Račun je uporabnik dolžan plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec uporabniku o praznjenju greznice izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
Za izvedbo storitev v rokih, določenih v prvem odstavku tega člena, naročilo uporabnika ni potrebno. Izvedbo pogostejših storitev mora uporabnik naročiti pri izvajalcu.
Izvajalec je dolžan uporabnika pisno obvestiti o prevzemu blata oziroma komunalne odpadne vode. V obvestilu mora biti naveden datum in okvirni čas prihoda. Uporabnik ima pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljši od enega meseca. O prestavitvi opravljanja storitve mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj pet dni pred datumom, ki je na pisnem obvestilu naveden kot datum opravljanja storitve.
Če uporabnik ne predlaga izvajalcu prestavitve opravljanja storitve, skladno s predhodnim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbo storitve, mora plačati nastale stroške za prevzem blata oziroma komunalne odpadne vode. Stroška ravnanja z blatom oziroma čiščenja komunalne odpadne vode izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
Če uporabnik dvakrat onemogoči izvajalcu izvedbo storitve, izvajalec poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja.
9. člen
Storitve javne službe so še:
-
izdelava načrta ravnanja z blatom,
-
ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz prve alineje tega člena,
-
vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode.
10. člen
Čiščenje odpadne vode se izvaja v:
1.
komunalnih čistilnih napravah,
2.
malih komunalnih čistilnih napravah,
3.
nepretočnih nepropustnih greznicah, če je zagotovljeno njeno praznjenje in čiščenje odpadne vode s storitvami javne službe,
4.
obstoječih greznicah, vendar samo v obdobju prilagoditve.
11. člen
Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
IV. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
12. člen
Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
-
kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode,
-
črpališči za prečrpavanje odpadne vode,
-
čistilnimi napravami,
-
razbremenilniki visokih vod,
-
zadrževalnimi bazeni,
-
drugi objekti in napravami potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
13. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti občine, se s pogodbo predajo izvajalcu v uporabo in upravljanje. Zemljišča, na katerih so zgrajeni javni infrastrukturni objekti, se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine. Služnostne pravice vgradnje in vzdrževanja objektov javne infrastrukture se v zemljiško knjigo vknjižijo v korist občine, le-ta pa jih v izvrševanje prenaša na vsakokratnega izvajalca gospodarske javne službe.
14. člen
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).
15. člen
Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti občine. V primerih, ko investitor javne kanalizacije ni občina, je investitor po končani gradnji dolžan javno kanalizacijo prenesti v last občini, skladno z zakonodajo, tem odlokom in pogodbo sklenjeno z občino.
16. člen
Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
-
vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev,
-
kanalizacijski priključek,
-
nepretočne greznice,
-
obstoječe greznice,
-
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
-
merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
-
merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov objektov, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
Lastnik objekta ali uporabnik je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo.
17. člen
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je objekte možno priključiti na javno kanalizacijo, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna, zato gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali greznic ni dovoljena.
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH STORITEV
18. člen
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objektov ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
-
če priključitev iz tehničnih razlogov ni mogoča,
-
če z odpadno vodo, ki nastaja v objektu, ni dosežena določena stopnja obremenitve,
-
če obstoječa kanalizacija nima zadostnih kapacitet,
-
če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasij.
Priključitev iz »tehničnih razlogov« ni mogoča takrat, če v javno kanalizacijo ni mogoče gravitacijsko odvajati odpadne vode iz pritličja objekta uporabnika.
»Določena stopnja obremenitve ni dosežena« v primeru, če letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 meter dolžine kanalskega voda, ki ga mora uporabnik zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, ni večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
19. člen
Izvajalec mora lastnika objekta v katerem nastaja odpadna voda obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Lastnik objekta mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo zagotoviti v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka. Priključitev se izvede pod nadzorom izvajalca javne službe.
V primeru izgradnje nove javne kanalizacije je priključevanje objektov na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezna. Priključevanje poteka pod pogoji in na način, kot je zahtevano v aktu o gradnji ali v sporazumu med občino, izvajalcem gradbenih del in izvajalcem javne službe.
Če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku 6-mesečnega roka obveznost plačevanja storitev javne službe na podlagi tega odloka.
Objekt, iz katerega se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik objekta na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in jo, obvezno pod nadzorom izvajalca, izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
20. člen
Stroški izgradnje kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. Izgradnjo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta pri strokovno usposobljenemu izvajalcu. Priključek se lahko izvede hkrati z izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Gradnjo kanalizacijskega priključka sme v času gradnje in pred priključitvijo preverjati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe.
21. člen
Lastnik obstoječega objekta mora najmanj 15 dni pred predvidenim začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu začetek gradnje, ter si na podlagi pisne vloge pridobiti soglasje izvajalca. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
-
mapno kopijo z vrisanim objektom,
-
projekt kanalskega priključka,
-
pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967, z ustrezno gradbeno dokumentacijo,
-
izvedbeni načrt interne kanalizacije, razen za stanovanjski objekt,
-
podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
-
program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
-
projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode.
V primeru, da se gradnja priključnih mest za stanovanjske objekte na javno kanalizacijo izvede istočasno z gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, dokumentacija, ki jo izvajalec prejme ob prenosu javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje, nadomešča v prvem odstavku tega člena navedeno dokumentacijo.
22. člen
Izvajalec odloča o priključitvi na javno kanalizacijo z izdajo soglasja za priključitev. Izvajalec izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo zavrne v primerih:
-
če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije,
-
če kapaciteta javne kanalizacije ne dopušča priključitve,
-
če izvajalec v ugotovitvenem postopku ugotovi, da izdaja soglasja ni mogoča.
Če izvajalec na podlagi popolne vloge ne odloči o soglasju, vlogo zavrže ali zavrne izdajo soglasja, ima investitor ali lastnik objekta pravico do pritožbe. O pritožbi, ki se vloži pri izvajalcu, odloči župan občine.
23. člen
Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. Dva meseca pred iztekom dveletnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s potekom dveletne dobe začasni priključek ukine.
V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
Stalen priključek se ukine le v primeru rušenja priključenega objekta. Pisni zahtevek za ukinitev priključka uporabnik naslovi na izvajalca najmanj 15 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec na stroške uporabnika fizično ukine priključek in uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov.
24. člen
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na priključenem objektu.
Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta.