TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

 

V primerih, kot je obravnavani, je treba zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavati po 2. odstavku 69. člena ZUS, kajti akt, glede katerega je zahtevana izdaja začasne odredbe, ni akt, ki bi se lahko (prisilno) izvrševal v upravnem izvršilnem postopku, in torej zanj niso upoštevne določbe 1. dostavka 69.člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS ter bi bilo treba zahtevo, če bi se izrecno sklicevala na 1. odstavek, celo zavreči. Iz 2. odstavka 69. člena ZUS med drugim izhaja, da je izdaja začasne odredbe mogoča samo takrat, kadar je (vsaj) verjetno izkazano, da je treba odredbo izdati, da se odvrnejo hujše škodljive posledice, ki jih s kasnejšo odločitvijo v glavni stvari sicer ne bi bilo mogoče več preprečiti. Tožnik takšnih posledic po presoji sodišča v svoji zahtevi ne izkazuje. Zatrjuje sicer, da bi mu v primeru uspešnosti tožbe nastala nenadomestljiva materialna in nematerialna škoda, vendar ne ene ne druge vrste škode podrobno ne opredeljuje, niti ne navede, zakaj naj bi bila nenadomestljiva.