TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 279/2003 z dne 9. 9. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1068/2001 z dne 8. 1. 2003 se ne sprejme.

Očitek pritožnika, da sodišči nista upoštevali njegovih navedb in stališč glede obstoja vzajemnosti torej ne pomeni, da se sodišči do teh tožbenih in pritožbenih navedb ne bi opredelili, temveč, da se pritožnik z odločitvijo sodišč ne strinja. Enako velja glede očitkov o napačni ugotovitvi državljanstva in o tem, komu naj bi bilo premoženje podržavljeno. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa je ustavno procesno jamstvo, ki ga ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je odločitev sodišča po vsebini napačna. Odločitev Ustavnega sodišča seveda tuje države ne zavezuje k določitvi dejanske vzajemnosti, oziroma da v svoji zakonodaji ne bi smela določiti diplomatske vzajemnosti. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo (tako glede obstoja vzajemnosti kot glede državljanstva) razume drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.