TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi. Odločba Davčnega urada Kranj št. DT-48000-196/2003-8 (07-95/116) z dne 6. 7. 2006 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 350 EUR in DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Odločitev o teku zamudnih obresti ni predmet postopka o vračilu, saj se v tem postopku odloča le o vračilu preplačane obveznosti, kakršna je ugotovljena z odmerno odločbo.

Predmet postopka o vračilu pa je vprašanje obrestovanja zamudnih obresti, ki se vračajo po odločbi (o vračilu), to je zamudnih obresti, obračunanih od zapadlosti davčnih obveznosti iz odločbe do izvršljivosti odmerne odločbe. V tem pogledu iz izpodbijane odločbe sledi, da se obresti vračajo na podlagi 95. člena ZDavP v zvezi s 406. členom ZDavP-1 ter da se na tej pravni podlagi zamudne obresti od zamudnih obresti, ki so predmet vračanja, ne priznajo. Izpodbijana odločba torej sledi stališču, ki ga je pred tem večkrat zavzelo to sodišče, po katerem gre v primeru vračanja davka za nadaljevanje že začetega davčnega postopka in po katerem na podlagi določb 95. člena ZDavP ni pravne podlage za obrestovanje zamudnih obresti, ki so predmet vračila. Drugačno stališče pa je zavzelo Vrhovno sodišče, in sicer, da predstavlja postopek vračila davka samostojen postopek in da je zato treba (tudi) v pogledu obrestovanja obresti oziroma davka, ki se vrača, upoštevati pravno podlago, ki velja v času odločanja o vračilu.