TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija druge tožene stranke se zavrže glede odločitve zoper 2. točko prvega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje.

Reviziji druge tožene stranke zoper 1. točko prvega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje se delno ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita tako, da mora druga tožena stranka tožeči stranki plačati 41.640.58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2004 do plačila.

Sicer se revizija druge tožene stranke in v celoti revizija tožeče stranke zavrneta.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Zmotno je stališče, da plačane akontacije ni treba valorizirati. Pri delnem plačilu ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem, v kakšnem deležu je pogodbena obveznost druge toženke s plačilom prenehala.

Pri odgovoru na vprašanje, kdaj je zašla v dolžniško zamudo, ima posebno težo dejstvo, da je druga toženka subjekt, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, zato mora pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Druga toženka ni navedla nobenih posebnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati da je bilo zaradi ugotovitve višine njene obveznosti potrebno posredovanje sodišča, ali da so pred izdelavo izvedenskega mnenja 31. 1. 2006 obstajale kakršnekoli ovire za plačilo zavarovalnine. Izhajajoč iz standarda dobrega strokovnjaka, Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi znesek svoje obveznosti lahko izračunala pred 1. 2. 2006 oziroma vsaj do vložitve tožbe 1. 6. 2004.