na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Ips 233/97 - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - razžalitev - varstvo upravičenih koristi - zahteva za ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
20.1.2000
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 233/97
INTERNA OZNAKA
VS20699
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - razžalitev - varstvo upravičenih koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
JEDRO
Tudi pri kaznivem dejanju obrekovanja po 2. in 1. odstavku 170. člena KZ sodišče ni vezano na tožilčevo pravno presojo dejanja. Če ne ugotovi objektivne neresničnosti trditve in subjektivne zavesti storilca, da je trditev neresnična, izreče oprostilno sodbo, če dejanje v zasebni tožbi tudi nima znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime.
Ali je obdolženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svoje trditve oz. ali jo je izrekel z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti, ker gre za vprašanje dokazne presoje sodišča.
Ali je obdolženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svoje trditve oz. ali jo je izrekel z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti, ker gre za vprašanje dokazne presoje sodišča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.