TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu „ter priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu“, razveljavi in se tožba v tem delu zavrže.

V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.

Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.