TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V izreku odločbe U-I-246/02 Ustavno sodišče ni posegalo na druga pravna področja, v katera je bilo državljanom drugih republik (morebiti) poseženo zaradi nepriznanja stalnega prebivanja od dneva, ko se je zaradi osamosvojitve RS spremenil njihov pravni status v status tujca. Zapis v 23. točki obrazložitve, da bodo z vzpostavitvijo stalnega prebivanja za nazaj te pravice lahko uveljavljali v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna pravna področja, ni (samostojna) pravna podlaga za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka, pač pa napotuje na predpise z matičnega področja.

Po 6. členu Priloge G MSVN se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami enako uporablja za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice brez kakršnega koli razlikovanja na podlagi spola, rase, barve, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, narodnostnega ali socialnega izvora, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva ali drugega stanja. Tudi ta določba torej pripelje do uporabe SZ in spoštovanja prekluzivnih rokov (notranja zakonodaja), ki so veljali za vse osebe (tudi državljane RS) pri uveljavljanju pravice do privatizacijskega odkupa stanovanj.