TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obtoženega C.O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Ne drži trditev, da s kaznivim dejanjem prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku 311. člena KZ ne more priti do ogrožanja varnosti ljudi, saj da gre za kaznivo dejanje, pri katerem ni oškodovanca in je varstveni objekt pravni red Republike Slovenije. Tako naziranje je zmotno, kajti tudi s tem kaznivim dejanjem je v določenih okoliščinah, v katerih je izvršeno, mogoče ogroziti varnost ljudi.

Sodišče je pri presoji sorazmernosti med priporom in nevarnostjo ponovitve kaznivih dejanj, do katere bi prišlo v primeru izpustitve obtoženega na prostost, upoštevalo način izvršitve konkretnih kaznivih dejanj po 3. odstavku 311. člena KZ, to je prevoz tujcev v slabih razmerah, njihovo zapustitev v povsem neznanem okolju brez sredstev za preživljanje in dejstvo, da so za prevoz plačali v primerjavi s splošno znano življenjsko ravnijo v njihovih domovinah ogromne zneske. Zato se z vložnikom ni mogoče strinjati, da v spisu ne obstaja niti en podatek ali kakršenkoli dokaz, ki bi potrjeval zaključek v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi.