TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pogodbe se sklepajo, da bi se z njimi dosegli učinki oziroma posledice, ki jih pogodbeniki hočejo. Z obravnavano menjalno pogodbo pa je toženka dosegla prav tisti rezultat, ki ga je hotela s sklenitvijo pogodbe in ki ga je, zaslišana kot stranka, tudi logično obrazložila. Dejstvo, da se je kasneje premislila, na veljavnost sklenjenega posla ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je to, kar je toženka izrazila s sklenjeno pogodbo, ujemalo z njeno pravo voljo, zato o kakršnikoli napaki njene volje ne more biti govora.

Prav tako sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka s tem, ko čezmernega prikrajšanja ni ocenilo z izvedencem gradbene stroke. Po določilu 139. člena Zakona o obligacijskih razmerjih lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je bilo med obveznostmi pogodbenih strank v dvostranski pogodbi očitno nesorazmerje in če stranki, ki zahteva razveljavitev pogodbe, prava vrednost ni bila znana in tudi ni morala biti znana. Pojem "očitnega nesorazmerja" je pravni standard, zato je v vsakem konkretnem primeru prepuščeno sodišču, da glede na okoliščine primera ugotavlja, kdaj je podano očitno nesorazmerje. Tudi ugotavljanje subjektivnega elementa prikrajšanja (ali je bila stranki prava vrednost znana in morala biti znana) je seveda stvar sodišča.