TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Kadar se s tožbo uveljavlja zahtevek, samostojno ali skupno z zahtevkom za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, mora za ugotovitev ničnosti dejanski kupec tožiti tako prodajalca kakor tudi navideznega kupca, ker sicer ni tožena prava stranka (201. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). V vsem tem ima sodišče prav. Ne pa tudi v svojem načelnem stališču, da o tem vprašanju ni mogoče odločiti kot o predhodnem le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank. Ko namreč zakon določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZPP). Zakon torej ne omejuje ugotavljanja pravice ali pravnega razmerja le na relaciji pravdnih strank in tako ne preprečuje, gledano na tu obravnavano zadevo, da bi se odločalo o pravici, ki se tiče tudi tretje osebe. Seveda pa ima takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri je bila sprejeta (drugi odstavek 12. člena ZPP). Zato določb o enotnem sosporništvu (201. člen ZPP) ter z njimi povezanega vprašanja udeležbe vseh sospornikov v pravdi ni mogoče postavljati kot pogoj za reševanje predhodnega vprašanja.

Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 6/80 in 36/90 - ZTLR) se ne zgodi "na enkrat", z eno potezo, uno actu, marveč gre za večstopenjsko dogajanje. Dokler ni pravica definitivno pridobljena z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR), je mogoče govoriti, kot se izraža teorija, o pričakovalni pravici oziroma pravicah v posameznih fazah pridobivanja lastninske pravice (sama sklenitev posla, včasih pravno pomembna izročitev nepremičnine, zemljiškoknjižni predlog). Te "fazne" pravice, bodisi obligacijske bodisi stvarnopravne narave, pa uživajo različno močno pravno varstvo in seveda tudi upravičenja (na primer ustanovitev in pridobitev pogodbene hipoteke na "drug ustrezen način" - drugi odstavek 61. člena in prvi odstavek 64. člena ZTLR; večina prometa s stanovanji v blokih je pri nas potekala brez vpisa v zemljiško knjigo ipd.). Eno takšnih upravičenj je tudi pravica kupca, da izposluje sklepno dejanje - pridobitev lastninske pravice z vpisom prenosa le-te nase v zemljiški knjigi. V opisane pravice, pridobljene pred uveljavitvijo ustave in ustavnega zakona za njeno izvedbo pa tudi pred uveljavitvijo ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I - UZITUL, katerega 16. člen ureja le lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičnini), vsi našteti akti niso posegli, jih niso izničili in tako tudi ne onemogočili, da bi na podlagi teh pravic upravičenci pridobili lastninsko pravico, če so seveda podani pogoji za to po predpisih, ki so veljali poprej.