TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Čim gre za dve različni zavarovalni pogodbi z različnima zavarovalnicama, ni iste pravne podlage in s tem tudi ne materialnega sosporništva.

Pravilen je poudarek nižjih sodišč, da sama solidarna odgovornost še ne pomeni iste pravne podlage. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 414. člena ZOR). Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov, čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje (odškodnina). Solidarna obveznost se potemtakem ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti dolžnikov.

Res se porok s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (797. člen ZOR). Toda že iz te zakonske definicije poroštva sledi, da gre vsebinsko za dve pogodbi med upnikom in dolžnikom na eni strani ter med porokom in upnikom na drugi strani iz različnih pravnih naslovov, pa čeprav je kdaj tehnično izpeljano tako, da gre v formalnem pogledu za eno pogodbo. Tudi, če gre za primer, da se je porok zavezal kot porok in plačnik (solidarno poroštvo - tretji odstavek 1004. člena ZOR), to spet ne pomeni iste pravne podlage. In končno tudi določba 199. člena ZPP, po kateri sta lahko skupaj tožena glavni dolžnik in porok, ne pomeni materialnega sosporništva, marveč le posebno obliko zakonitega sosporništva z učinki navadnega sosporništva.