na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Ips 269/2001 - izvajanje dokazov - zagovor (soobdolženca) kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb kazenske...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
22.5.2003
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 269/2001
INTERNA OZNAKA
VS21829
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
izvajanje dokazov - zagovor (soobdolženca) kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornice obsojenega G.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.
Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.
JEDRO
Med dopustne osebne (personalne) dokaze sodi poleg izpovedb prič ter izvida in mnenja izvedenca tudi zagovor obdolženca.
Kadar je priznanje edino dokazno sredstvo, v kazenskem postopku nima procesno pravnih učinkov in za obsodilno sodbo ne zadošča, še vedno pa ima tudi v takšnem primeru priznanje lastnost dokaza oziroma dokaznega sredstva.
Sodišče druge stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da "je tudi zagovor obtoženca ali soobtoženca podvržen dokazni oceni sodišča", v nadaljevanju pa, da "zagovor soobtoženca ni dokaz v formalnem smislu". Formalno nasprotje v razlogih pritožbenega sodišča zato res obstaja, vendar ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj se nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, pač pa na vprašanje pravne narave.
Kadar je priznanje edino dokazno sredstvo, v kazenskem postopku nima procesno pravnih učinkov in za obsodilno sodbo ne zadošča, še vedno pa ima tudi v takšnem primeru priznanje lastnost dokaza oziroma dokaznega sredstva.
Sodišče druge stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da "je tudi zagovor obtoženca ali soobtoženca podvržen dokazni oceni sodišča", v nadaljevanju pa, da "zagovor soobtoženca ni dokaz v formalnem smislu". Formalno nasprotje v razlogih pritožbenega sodišča zato res obstaja, vendar ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj se nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, pač pa na vprašanje pravne narave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.