TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I.

Zahteva zagovornika obtoženega B.J. za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 24.12.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 4.1.2002 se zavrne kot neutemeljena.

II.

Zahtevi zagovornika obtoženega B.J. za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 8.1.2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 11.1.2002 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev v 24 urah od prejema te sodbe.

Ker se zakonitost odločbe presoja glede na stanje v času odločanja z izpodbijanim pravnomočnim sklepom, ni mogoče upoštevati sklicevanja obtoženčevega zagovornika na drugačno pravno opredelitev, ki jo je sodišče sprejelo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

Pri odločanju o priporu po 2. odstavku 207. člena ZKP po vložitvi obtožnice, je kontradiktornost, ki je značilna med preiskavo, bistveno zožena. Zato ni potrebno, da bi se moral obtoženec že pred odločanjem o priporu izjaviti o določenih okoliščinah.

Čeprav je v pritožbi zatrjevana kršitev utemeljena, pa ta ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve v pritožbi. Zato sodišče druge stopnje, ko o tej kršitvi ni navedlo razlogov, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.

člena ZKP.

Če je v obtožnici zajeto kaznivo dejanje, ki se obravnava v rednem postopku, in kaznivo dejanje, ki bi se, če bi bilo obravnavano samostojno, obravnavalo v skrajšanem postopku, se obstoj pripornega razloga pravilno presoja na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in ne 2. točke 1. odstavka 432. člena ZKP.