TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega D.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Državni tožilec mora takoj po zaslišanju vsakega osumljenca po 2. odst. 203. čl. ZKP izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov, kot to določa 1. odst. 204.a člena, preiskovalni sodnik pa mora izvesti priporni narok in odločiti o predlogu državnega tožilca še pred zaslišanjem naslednjega osumljenca (2. in 3. odst. 204.a čl. ZKP).

Časovni prislov "takoj" po zaslišanju, kot je določen v 1. odst. 204.a čl. ZKP, ne pomeni, da mora državni tožilec izjavo o uvedbi kazenskega postopka in predlog za odreditev pripora podati brez kakršnegakoli časovnega premora. Na njegov predlog bo preiskovalni sodnik glede na obseg in zahtevnost primera določil čas, v katerem mora podati izjavo in predlog za pripor.

Odločitev o priporu mora biti pred izdajo pisnega sklepa vpisana v zapisnik naroka, pri čemer mora biti navedena ura sprejema odločitve. Tak zapis namreč omogoča preizkus, ali je bilo o priporu pravočasno odločeno (takoj po zaslišanju, ki mora biti opravljeno v oseminštiridesetih urah od ure, ko je bila oseba pripeljana k preiskovalnemu sodniku), v primeru, ko je bil pripor odrejen, pa tudi, ali je bila priprtemu pravočasno (v štiriindvajsetih urah)

vročena pisna odločba (2. odst. 20. čl. Ustave).