TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točki izreka) spremeni tako, da se upnici priznajo nadaljnji izvršilni stroški v višini 68.064,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 03.05.2005 dalje do plačila, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan upnici povrniti 300,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

 

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da citirano določilo VII. odstavka 38. člena ZIZ določa subjektivni in objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, vendar je pri tem preveč ozko in strogo razlagalo pomen subjektivnega roka oziroma besedice "takoj". Pri razlagi subjektivnega roka je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja, saj mora sodišče o stroških postopka odločiti v osmih dneh od prejema zahteve (VIII. odstavek 38. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršitelj kontinuirano opravljal izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe (dne 03.09.2004 neizveden rubež, dne 26.10.2004 neizveden rubež in dne 10.03.2005 neuspešen rubež), zato je upničino ravnanje, ko je za tri obračune hkrati vložila zahtevo za povrnitev stroškov, pa čeprav po poteku šestih mesecev od dneva, ko je izvršitelju poravnala prvi račun (dne 05.10.2004), oceniti kot racionalno. Rok šest mesecev glede na konkretne okoliščine primera ni nerazumni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, zato gredo upnici nadaljnji izvršilni stroški.