TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu (točka A izreka sodbe) razveljavi, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Stroški revizijskega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

ZOR ureja zavarovanje v XXVII. poglavju, obveznosti zavarovalnice pa v 4. odseku tega poglavja. Ta odsek pa ne govori le o strankah zavarovalne pogodbe (sklenitelju zavarovanja in zavarovancu), ampak tudi o "upravičencu" (920. člen), "prinosniku police", "zahtevku koga drugega, ki se na polico sklicuje", "zahtevku tretjega pri prostovoljnem zavarovanju pred odgovornostjo" itd. (921. člen). To pa pomeni, da določbe 4. odseka ZOR (919. do 921. člen) ne veljajo le za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja zavarovanec kot pogodbena stranka iz zavarovalne pogodbe, ampak tudi za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja oškodovanec (ki sicer ni pogodbena stranka zavarovalne pogodbe) na podlagi z zakonom priznane lastne pravice do odškodnine iz zavarovanja (že omenjeni 941. člen ZOR). Zakonska določba o actio directa je sprejeta tudi v oškodovančevo korist in ni videti razloga, zakaj naj ne bi zakon silil zavarovalnice, da ravna enako hitro pri izplačilu tako oškodovancu kot zavarovancu.

Določba 919. člena ZOR (ki je v 4. odseku XXVII. poglavja ZOR) ne izključuje zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, saj govori o izplačilu odškodnine (brez razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo) ali v zavarovalni pogodbi določene vsote.

V ZOR so za izpolnitev zavarovalnice določeni kratki roki. Smisel določila 919. člena ZOR je tedaj v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej uresniči upravičene zavarovančeve in/ali oškodovančeve interese (kadar ta uveljavlja z neposredno tožbo lastne pravice iz zavarovanja). Zato mora celo v primeru, ko se znesek njene obveznosti ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem.