TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba v tretjem odstavku izreka delno spremeni tako, da se doda stavek:

„Pogodbo o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko se razveže s 6. 10. 2010.“

V delu, ki se nanaša na odmero ustrezne denarne odškodnine se pritožba tožnika šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 104,99 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka.

V primeru, ko se delavec naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugem delodajalcu, ne zadošča zgolj ugotovitev, da je delovno razmerje trajalo do zaposlitve pri drugem delodajalcu, temveč je treba ugotoviti, s katerim dnem je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, saj ni nujno, da se datum prenehanja delovnega razmerja in datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi ujemata. Na podlagi dejstva, da je delavec sicer zaposlen pri drugem delodajalcu, da pa pogodba o zaposlitvi še vedno velja, ima delavec pravico vsaj do zahtevka za plačilo razlike v plači.

Delavcu se v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR dosodi tudi odškodnino, ne glede na to, da delavec ne postavi odškodninskega zahtevka, temveč vztraja pri reintegracijskem zahtevku.