TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. J.L.S. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 150.000,00 SIT povprečnine.

Pričakovanje sodišča, da bi priča utegnila odkloniti pričanje, ni opravičilo za opustitev izvedbe tega dokaza. To velja tudi za razlog, ki zadeva zavlačevanje postopka.

S splošnimi trditvami, da bi bila izvedba predlaganega dokaza bistvena za pravilno oceno obsojenčevega ravnanja in za ugotavljanje motiva tega ravnanja, ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljeno, na katera pravno relevantna dejstva bi zaslišanje priče lahko bistveno vplivalo.

Prepoved reformatio in peius pomeni, da se sodba ne more spremeniti v materialnopravnem pogledu v škodo obtoženca, to je v pogledu pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Zato ta ne velja za odločbo o premoženjskopravnem zahtevku.

Državni tožilec, ki ni izpodbijal prvostopne sodbe s pritožbo, lahko po njeni razveljavitvi na podlagi pritožbe obtoženca spremeni opis dejanja. Sodišče ne sme sprejeti le takšne spremembe, iz katere bi izhajalo drugačno dejansko stanje, to je takšno, ki bi preseglo v razveljavljeni sodbi zastavljene okvire in bi lahko privedlo do neugodnejše pravne kvalifikacije oziroma do izreka neugodnejše kazenske sankcije.