TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 1. točke izreka in 2. točka izreka) delno spremeni tako, da se v celoti glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožnici plačati bruto znesek 7.496,05 EUR in sicer za leto 2002 znesek 312,66 EUR, za leto 2003 znesek 2.407,68 EUR, za leto 2004 znesek 2.102,64 EUR, za leto 2005 znesek 1.890,43 EUR in za leto 2006 znesek 782,64 EUR, od teh zneskov obračunati in plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneskov za leti 2002 in 2003 od 11. 12. 2004 dalje, od zneska za leto 2004 od 1. 1. 2005 dalje, od zneska za leto 2005 od 1. 1. 2006 dalje in od zneska za leto 2006 od 1. 1. 2007 dalje, vse do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Višji tožničin zahtevek za plačilo bruto zneska 620,03 EUR se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 1.915,56 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 21,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Tožnica je delo preko polnega delovnega časa opravljala v interesu in ob soglasju tožene stranke, ki je o opravljenih urah dela vodila tudi evidenco. Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka ni izdala posebne pisne odredbe o delu preko polnega delovnega časa, ne more biti prosta plačila za opravljene ure dela.