TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba druge stopnje v prvem in četrtem odstavku izreka spremeni tako, da mora tožena stranka plačati tožniku 4.662.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.11.1995 dalje, 51,31 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.1.1989 dalje ter 462,67 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.10.1988 dalje in mu povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 164.497,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.11.1995 dalje do plačila.

V preostalem se zavrne revizija kot neutemeljena.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 79.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1997 dalje do plačila.

Odgovornost tožene stranke kot podjetja, katerega dejavnost je tudi rekonstrukcija cest, je treba presojati po strožjih merilih.

Opustitev varnostnih ukrepov, ki bi jih morala tožena stranka izvesti na podlagi prometnih predpisov (Pravilnik o prometnih znakih na cestah) in po določbah o varnosti na gradbišču (Posebne gradbene uzance), je bila neposreden vzrok za tožnikovo nesrečo. Za tožnika pa je ugotovljeno, da je ravnal rutinsko, ko se je utrujen po delu ponoči vračal domov. Pri takem dejanskem stanju je pravilna prvostopna odločitev, po kateri je delež odgovornosti tožene stranke 70 % in tožnikov delež 30%. Namen predpisov o zavarovanju delovišča na cesti je tudi v tem, da prepreči nesrečo manj pazljivih uporabnikov ceste in tudi tistih, ki iz različnih razlogov niso sposobni sami v celoti poskrbeti za svojo varnost. Tožnikova zmanjšana pozornost kot posledica utrujenosti po delu ni prispevala k povzročitvi splošno nevarnega položaja. Škodljive posledice od tega so zadele zgolj tožnika samega. Razlog za tožnikovo utrujenost pa je bil opravičljiv. Pravilno zavarovanje bi tožnika tudi v takem stanju pravočasno opozorilo.